Odtujena umetniška dela?

Soustanovitelj Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) Miha Turšič je v javnem pismu zapisal, da razstavno opremo, multimedijsko tehnologijo, knjižno zbirko, eksponate kulturne dediščine in umetnine mednarodnih umetnikov državni javni zavod Noordung center, ki je zdaj v nekdanjih prostorih Ksevta v Vitanju, že več kot leto uporablja brez pravne podlage in dogovora z zakonitimi lastniki.

Oprema in umetnine so po Turšičevih ocenah vredne 80 tisoč evrov in želi, da jih država zakonito odkupi oziroma uredi njihov status. »Treba je popisati, kaj vse sploh je tam, komu kaj pripada, kaj je treba vrnit, kaj je treba odkupiti,« pojasnjuje Turšič. Pravi, da je njegov glavni motiv ta, da se o tem z Noordung centrom, občino in državo začnejo pogovarjati, saj jih do zdaj vsi popolnoma ignorirajo. Dodaja, da je med krivci tudi Miro Cerar, ki ni naredil nič, da bi se zadeve kamorkoli premaknile: »A proti politiki ne moremo, so neodgovorni. Edini mehanizem, ki obstaja proti njim, so volitve, zato se mi zdi ključno poudarjati takšne stvari. Kazensko lahko odgovarja le direktor institucije, ki nelegalno uporablja tujo lastnino. Če ga tožimo, bo odgovarjal on osebno.«

A Turšič opozarja, da bi se bilo o tem pametneje dogovoriti, saj bi bila tožba dražja od ponujenega odkupa. Dodaja še, da s pozivi ne bodo odnehali, s 3. aprilom je namreč javnost obvestil, da prepoveduje nadaljnjo rabo zasebne lastnine prvotnih ustanoviteljev Ksevta. Med razlogi za to je tudi dejstvo, tako Turšič, da naj bi bilo novo vodstvo eno od umetnin poškodovalo, morebiti celo uničilo. Zdaj je namreč v nedelujočem stanju. Gre za Spektralni modulator Edvarda Zajca, enega od svetovnih pionirjev računalniške umetnosti. To je inštrument, glasbilo, ki skozi programski jezik, zaslon in refleksijo med steklenimi površinami sliši ter glasbo razume kot svetlobo.

Novi direktor Noordung centra, ki je na položaj prišel 1. aprila letos (prej je bila direktorica Nena Dokuzov), je doktor strojništva Dominik Kobold, sicer človek iz gospodarskih vod. Zavodu bi rad najprej povrnil ugled, ki so ga po njegovem mnenju v preteklih letih omajale afere, povezane prav z Miho Turšičem.

Na uradu vlade za komuniciranje so nam pojasnili, da je bil pred vstopom države v upravljanje javnega zavoda narejen »natančen popis opreme v javnem zavodu, iz katerega pa ni mogoče ugotoviti, da bi bila oprema v lasti zasebnikov«. Dodali so, da tudi javni zavod ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi dokazovala zasebno lastništvo. »Oprema je v funkciji delovanja javnega zavoda in je temu tudi namenjena. V prvem letu delovanja zavoda pod novim vodstvom so bili vloženi začetni napori v pripravo natančne ocene stanja v zvezi z opremo v zavodu v razmerju do predhodnih upravljavcev – zasebnih zavodov Planit in KSEVT, ki pa, kot je znano, zaradi finančnega kolapsa ne obstajata več. Skrbni pregled se bo nadaljeval pod novim vodstvom. V vsakem primeru pa oprema, ki je trenutno v funkciji delovanja javnega zavoda, zagotavlja trajnost delovanja zavoda«. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je mnenja, da za Turšičevo prepoved ni utemeljene osnove.