20. 4. 2018 | Mladina 16 | Pisma bralcev
Dva milijona smo jih pospravili!
Obsežni in hvalevredni povzetek knjige »Dva milijona smo jih pospravili!« avstrijskega avtorja Johannesa Sachlehnerja izpod peresa Marcela Štefančiča, jr., (Mladina, 2018, št.15) kliče po nekaterih dopolnilih.
Nekaj jih je postranske narave: slovenskega bralca velja pač opozoriti, da se za »furlanskimi vasmi Nimis, Faedis, Attimis« skrivajo beneške slovenske vasi Neme, Fojda in Ahten.
Nekaj pripomb pa je tudi vsebinske narave. Odilo Globočnik je bil krščen v župni cerkvi Sv. Ivana v istoimenski, tedaj povsem slovenski predmestni tržaški četrti. Le dobro leto pred njim je bil, denimo, v isti cerkvi krščen pisatelj Valdimir Bartol. Svetoivančan je bil od Globočnika le leto dni mlajši Milko Bambič, oče slovenskega stripa itd.
Poznejši vojni zločinec je od otroških let tekoče govoril slovensko. Večina njegovih sošolcev v nemški osnovni šoli (slovenščina in italijanščina sta bili na njej izbirni predmet) na vogalu med ulicama Sv. Frančiška Asiškega in Francesca Rismonda je bila slovenskega rodu (gl. članek Borisa Kureta »Tržačan Odilo Globočnik« v reviji »0-44«, dvojezičnem glasilu Zveze partizanov Italije, letnik 5, št. 14, april 2017). Izvirni slovenski obliki svojega priimka - s strešico vred (!) - se Odilo Globočnik ni odpovedal niti v najzaupnejših dokumentih NSDAP in GESTAPO-ja.
Trditev, da naj bi »svoje sovraštvo do Slovencev predelal v apokaliptično sovraštvo do Judov« in da je »Judom počel to, kar bi počel Slovencem, če ne bi bilo Judov«, ne zdrži zgodovinske presoje. Tržaški in goriški Slovenci so za časa njegove in Rainerjeve strahovlade v Operacijski coni Jadransko primorje (OZAK) prišli - po petnajstih in več letih kulturne suše v fašistični Kraljevini Italiji - spet do šol in tiska v materinščini. V Gorici celo do gimnazije. V Trstu do radijske postaje. Borisa Pahorja so v Trstu zajeli in ga nato predali SS-ovcem Globočnikovi slovenski pomočniki (eden med njimi v talarju in s samokresom za pasom) iz vrst njemu podrejenega Slovenskega Narodnega Varnostnega Zbora (SNVZ). Marsikateri Slovenec (prav tako Italijan …) je zlezel kar v SS-ovsko uniformo. (Gl. Boris Mlakar, »Domobranstvo na Primorskem - 1943-1945, zal. Borec, Lj 1982). SNVZ je sodeloval tudi pri plenjenju judovskega premoženja: poveljujoči SNVZ polk. Anton Kokalj si je, denimo, štab in rezidenco uredil v zaseženi vili judovskega zdravnika Bruna Pincherla.
Skratka: Odilo Globočnik ni sovražil Slovencev; sovražil je partizane in antifašiste.
Naj še pristavim, da presaditev osebja Operacije Reinhard v protipartizanski funkciji na jadransko obalo ni v slovenskem zgodovinopisju povsem bela lisa: naj omenim le delo Toneta Ferenca (Satan, njegovo delo in smrt. Ljubljana, 1979), v zadnjih letih pa objave sadov inovativnih raziskav na tem področju zgodovinske antropologinje Taje Kramberger v slovenskem in mednarodnem strokovnem tisku.
Glavni članek
»Dva milijona smo jih pospravili!«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.