Veliko denarja za malo vojske

Za uvod redefinicija Nata: Mednarodna napadalna vojaška organizacija zahodnih in ostalih sil pod vodstvom ZDA, namenjena uresničevanju vseh tistih ciljev, ki niso dosegljivi po politični poti.

Od osamosvojitve naprej, ko so prve slovenske vlade hitele naproti bleščavi Zahoda, so nekritično sprejemale in spreminjale vse tisto, česar ne bi bilo potrebno. Ukinitev SDK (izginotje denarja), sprejemanje zakonov in vzpostavitev sodstva, ki je omogočilo, da se je velik del prej skupnega premoženja prelilo na »pravo« stran. Nikoli raziskana afera s prodajo orožja – popustljivost do vodilnih osamosvojiteljev (zlasti enega) in Cerkve (neupravičeno vračanje nepremičnin,... ) in njene neprikrite želje, da bi imela takšno vlogo v družbi, kot pred letom 1941. Zmanjševanje pomena NOB. Na zunaj so to bili državni simboli (moteča rdeča zvezda, besedne zveze social...), samo, da se čim dlje in čim prej odmaknemo od Balkana. Leta 2004 so nam ponudili možnost vstopa v EU v kompletu z Natom (izglasovan referendum).

Potem se je začelo. Naenkrat je bilo zaželjeno, da imam takšno opremo, pa protiletalsko obrambo, pa oklepne kolesnike (izberite poljubno število), pa avione, pa ladje, pa podmornice (hecam se). Ni pa hecno, da smo za vse zgoraj omenjeno zmetali kupe denarja, deluje pa praktično nič. Danes je bojna pripravljenost naše vojske.... Kadarkoli Američani vojaško posredujejo po svoji izbiri nekje na svetu, vedno povedo tudi, da s podporo zaveznic Nata. In potem me je vedno sram, da je Slovenija formalno zraven. Tudi zadnji napad te dni na Sirijo ( brez soglasja VS ZN) je bil opravljen po istem kopitu.

Šef Nata (nestanoviten in agresiven človek) se je potem pohvalil, da imajo »lepe, nove in pametne« rakete. To je Nato! Naš predsednik Pahor (ima pravega svetovalca) je kot vedno, podprl tudi to njihovo akcijo. Včasih se je na Balkanu temu reklo: »Kud svi Turci tu i mali Mujo«. Ni potrebe, da bi si morda zastavil vprašanje, pred kom ali čim bi nas branil Nato, če se že sami ne bi zmogli. S filozofijo Nata ima zlasti pet članic (Portugal, Španija, Francija, Belgija in Velika Britanija) bogate izkušnje. Nagrabile so si veliko bogastva za časa svojega kolonijalnega gospostva. V osvajalnih vojnah. In kaj za vraga mi sploh še počnemo zraven pri tej raboti? Ko bi nam le ostalo nekaj tiste miselnosti (prekanjenosti) in odločnosti balkanske Jugoslavije. Kje je pokončnost, načelnost vsaj?

Naša zunanja politika je nesamostojna, je nikakršna. Vodijo jo izobraženi a nesposobni in kronično prestrašeni ljudje, ki so samo odraz stanja v državi. Svet gleda v njih podobo Slovenije in se do nas posledično tudi tako obnaša. Pa smo to podložniško miselnost v zadnjih stotih letih že nekajkrat presegli in dokazali sebi in svetu, da smo lahko, če le hočemo, najboljši in najbolj pogumni. Kdo se je prvi v Evropi postavil po robu fašizmu? TIGR- revolucionarna, protifašistična slovensko/hrvaška organizacija. Partizani leta 1941. Kje v Evropi je bilo kakšno glavno mesto ograjeno z žico? Ljubljana od februarja 1942 do maja 1945. Ogradil (+ fortifikacije) nas je italijanski okupator ( Vlada nas je kar sama ogradila na jugovzhodu države z rezilno žico, da bi preprečila vstop beguncem, ki so ušli od doma, samo da bi preživeli. Njihovi bedi je veliko pripomogel prav Nato in posledično tudi mi -sostorilstvo. Kako evropsko in krščansko! Kje v okupirani Evropi je izhajal edini dnevni časopis, ki ga je tiskalo odporniško gibanje? V Sloveniji »Partizanski dnevnik«. Kje so v Evropi potekali zadnji boji druge svetovne vojne tudi po koncu premirja? V Sloveniji na Koroškem ( Poljane pri Prevaljah ) 9.- 15. maja 1945. Tu so še partizanske bolnice,... Miru se ne da kupiti s proračunom, priskledništvom pri tem ali onem, ampak jo ohranja nekoč že slišana »aktivna miroljubna koeksistenca«. Najmanj kar si ljudje v Sloveniji zaslužimo je to, da se čimprej izpelje izstopni referendum. In kaj je še motilo novo oblast takoj po letu 1991. Različni slogani iz »svinčenih« časov, pa tudi parole, kot je recimo Smrt fašizmu – svoboda narodu. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.