Posvetovanje s prevaro

»Izjemen odziv na akcijo,« se je v ponedeljek, 16. aprila, na Twitterju pohvalil Janez Janša.» Cenimo in upoštevamo vaše mnenje. Še teden dni časa je za odgovore, če še niste poslali.« Predsednik SDS je objavil še fotografijo kupa anketnih listov, ki so jih na sedež stranke poslali volivci. »Odličen odziv, pregledna anketa, ki jo enostavno spremeniš v kuverto in pošlješ po pošti! Super ideja že v osnovi,« je pod enim izmed Janševih tvitov zapisal komentator, dolgoletni podpornik SDS, eden izmed tisti, ki so nekoč stali pred sodiščem.

Stranka SDS je nekaterim gospodinjstvom – morda jih je izbrala po vnaprej določenem ključu, morda tudi ne, vsa gospodinjstva pošiljke namreč niso dobila – poslala prijazno pismo. Naslovila ga je Posvetovanje z volivci. Kot piše na začetku spremnega besedila, so v »Slovenski demokratski stranki pripravili celovit program ukrepov za izboljšanje vašega osebnega standarda, za večjo blaginjo, varnost in samozavest Slovenije ter utrditev ustavnega položaja slovenskega naroda«. Stranka se o ukrepih želi posvetovati z volivci, zato jih vljudno prosi, naj odgovorijo na vprašalnik in ga vrnejo po elektronski ali navadni pošti. Poštnina je plačana vnaprej, kdor pa se bo odrekel anonimnosti, bo udeležen pri žrebu privlačnih in zanimivih daril – prenosnega računalnika, tabličnega računalnika in 250 knjig. »Veselimo se vašega mnenja,« je zapisano v zadnjem odstavku pisma, mnenje volivcev naj bi stranki »pomenilo veliko« in jo bo »odločno vodilo pri dopolnitvi in uresničevanju programa«. Pismo je podpisal Janez Janša.

Takšna »posvetovanja z volivci« niso slovenska domislica, pravzaprav ne gre za posvetovanje, za željo po odgovorih, za ugotavljanje javnega mnenja, poskuse neposredne demokracije, ampak za politični oglas, ki je spretno preoblečen v domnevno anketo.

Edina vrednost takšnega vprašalnika je nagovarjanje in motiviranje volilnega telesa. V bistvu gre za goljufijo, politična stranka se pretvarja, da izvaja relevantno analizo, četudi gre za navadno reklamo.

Za takšne trženjske metode se uporablja izraz »analiza push poll«, gre za prirejeno raziskavo javnega mnenja, katere namen ni merjenje utripa javnosti, ampak politično prepričevanje. Navadno so takšne »raziskave pritiska«, kot jim pravimo pri nas, namenjene diskreditaciji političnega nasprotnika ali širjenju laži o njem – nekdo, ki se predstavlja kot anketar, sprašuje, kaj oseba na drugi strani meni o domnevno spornih potezah političnega tekmeca naročnika raziskave. Namen takšne raziskave seveda ni preverjanje javnega mnenja, končni izidi so nepomembni, namen je »potisniti« anketiranca k nekemu mnenju. Včasih so vprašanja, kot pri vprašalniku SDS, bolj prefinjena. Ne gre za klasično negativno volilno kampanjo, a vseeno so vprašanja v anketnem posvetovanju dovolj sugestivna, dejstva, na katerih temeljijo, pa dovolj neresnična, da je jasno, kakšen je temeljni namen poslanega pisma.

Šest točk

Pomudimo se pri vprašanjih, ki zanimajo SDS. S prvim sprašuje, ali se volivci »strinjajo s politično-ekonomskimi ukrepi, ki naj bi njihovo kupno moč v letu 2019 v povprečju realno povečali za 900 evrov«. Koncept kupne moči se načeloma izraža v relativnih številkah, ne absolutnih. Tako je slovenska kupna moč 84 odstotkov povprečja Evropske unije, pri čemer je najbogatejša evropska regija zahodni ožji del Londona s 611 odstotki povprečja EU, najrevnejša pa severozahodna Bolgarija z 29 odstotki povprečja EU. Statistična veljavnost postavljenega vprašanja torej ni bistvena, a to je vseeno, kajti kdo izmed vprašanih se ne bi strinjal s tem, da se mu poveča neka moč, izražena v evrih?

Drugo vprašanje govori o pokojninah. Gre za mantro SDS o tem, da naj bi slovenski pokojninski sistem najedale nezaslužene pokojnine borcev, njihovih svojcev in nekdanjih oficirjev JLA. Res je, da sistem priznanja in odmere izplačil izjemnih pokojnin v Sloveniji ni pregledno urejen, to je računsko sodišče poročalo že leta 2010, a danes je tistih, ki dobijo dodatek zaradi vloge v drugi svetovni vojni, le še 11.844, uživalcev administrativnih pokojnin po predpisih nekdanje SFRJ pa 56. Leta 2017 je bilo uživalcev pokojnine povprečno 615 tisoč. Dva odstotka teh »izrednih privilegirancev« pač ne moreta, kakor namiguje vprašalnik, resneje načeti sistema pokojninskih virov.

Tretje vprašanje je še bolj zavajajoče. SDS piše, da davkoplačevalci v Sloveniji za enega prosilca za azil, pravzaprav za »ilegalnega migranta«, kot jih žaljivo imenuje, porabijo 1963 evrov. Znesek mesečne oskrbnine prosilca za azil je sporočilo računsko sodišče, a to ne pomeni, da prosilci za azil dobijo toliko denarja, večina tega zneska se porabi za plače zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve in za obratovalne stroške azilnega doma. Dve tretjini teh stroškov je fiksnih, neodvisnih od števila prosilcev za azil, sredstva prihajajo tudi iz evropskih skladov, a kljub temu bi SDS, glede na vprašanje v vprašalniku, odpravila evropski sistem kvot. V Slovenijo je zaradi evropskega sistema premestitev v zadnjih treh letih prišlo zgolj 253 ljudi. Sredstva, ki jih država porabi za obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, so zelo majhna.

Druga tri vprašanja so podobno zavajajoča. V imenu višje rodnosti SDS predlaga univerzalni otroški dodatek za vsakega slovenskega otroka, pri čemer zamolči, da je v času druge Janševe vlade zaradi ZUJF-a pravico do otroškega dodatka izgubilo približno 45 tisoč otrok. Predlaga tudi odpis 20 odstotkov glavnice stanovanjskega posojila za vsakega rojenega otroka, kar ni ukrep pametne stanovanjske politike, ker ni sistemski in ker bi napihoval cene stanovanj (deluje namreč na strani povpraševanja), ampak je populistična in do tistih, ki nočejo ali ne morejo imeti otrok, diskriminatorna predvolilna obljuba.

Za konec SDS volivce sprašuje, ali bi bilo modro, da se slovenska himna uradno podaljša z drugo kitico Zdravljice, v kateri Prešeren omenja boga. S takšno zahtevo je SDS že nekajkrat poskusila v parlamentu.

Tokrat se ji je v vprašalnik prikradla manjša napaka, druga kitica se namreč ne začne z verzom »Komu najprej veselo«, kot je zapisala, pač pa »Komu najpred veselo«. Eno napačno zapisano črko ji seveda lahko oprostimo.

Preobleka znanstvenega

Pa ima takšen vprašalnik kakršnokoli znanstveno vrednost? »Seveda ne gre za nikakršno relevantno analizo javnega mnenja,« pravi dr. Samo Uhan s Fakultete za družbene vede. »Že vzorec naslovnikov vprašalnika je neznan, tisti, ki imajo pozitiven odnos do SDS in do Janeza Janše, bodo na vprašalnik odgovorili, podprli bodo njegovo politiko, drugi bodo ovojnico verjetno vrgli v koš. Edina vrednost takšnega vprašalnika je nagovarjanje in motiviranje lastnega volilnega telesa. V bistvu gre za goljufijo, politična stranka se pretvarja, da izvaja neko relevantno analizo, četudi gre za navadno reklamo.« Morda se tega SDS tudi zaveda, saj ne govori o anketi, pač pa o »posvetovanju z volivci«. A z imenom ne spremeniš stvari, kar pošilja SDS, je po obliki in vsebini preoblečena anketa javnega mnenja, zloraba znanstvene oblike. »Morda je to, kar pošiljajo, manj nasilno kot prikrito politično nagovarjanje, ki se dogaja prek družabnih medijev. Tokrat je naročnik vsaj podpisan,« pravi Jana Božič Marolt iz agencije Mediana. »A gre za klasično politično oglaševanje, motiviranje volivcev, povečevanje volilne baze, povabilo k večji participaciji, kar pa nikakor ni relevantna anketa javnega mnenja.«

V imenu višje rodnosti SDS predlaga univerzalni otroški dodatek za vsakega slovenskega otroka, pri čemer zamolči, da je v času druge Janševe vlade zaradi ZUJF-a pravico do otroškega dodatka izgubilo približno 45 tisoč otrok.

Takšna agitacija ima še eno pomembno ozadje. S tem ko stranka udeležence poziva, naj anketo podpišejo, saj bodo tako sodelovali v nagradni igri, zbira poimensko bazo morebitnih volivcev, simpatizerjev, ki jih bo lahko v prihodnje neposredno nagovarjala. Pri agencijah, ki uporabljajo znanstvene metode preučevanje javnega mnenja, so osebni podatki iz vprašalnikov vedno anonimizirani.

Madžarski zgled

SDS na koncu dopisa trdi, da naj bi rezultati posveta z volivci »služili kot usmeritev našemu delu za dobro Slovenije«. Kaj to praktično pomeni, ni jasno, imamo pa v neposredni bližini dober zgled, kako politika spretno uporablja navidezne ankete.

Veliki prijatelj Janeza Janše Viktor Orbán in njegova stranka Fidesz to počneta že dlje. Madžari takšno posvetovanje z volivci imenujejo nemzeti konzultáció, nacionalne konzultacije. Orbán je že leta 2005 ustanovil posebno skupino za posvetovanje z volivci, ki je leta 2010, ko je prevzel vodenje vlade, postala del izvršilne veje oblasti. Doslej je opravil že sedem posvetovanj. Leta 2010 je državljane spraševal po njihovem mnenju o pokojninah, leto kasneje o temah, povezanih z izobraževanjem, gospodarskimi razmerami, davki, minimalno plačo. Zadnja leta so se posvetovanja vedno bolj spreminjala v politično propagando. Tako je leta 2015 madžarsko vlado zanimalo, kaj si državljani mislijo o migracijah in teroristih. Na lističih so bila vprašanja, podobno kot pri Janševem vprašalniku, zelo sugestivna. Eno izmed njih je bilo: »Ali se strinjate z madžarsko vlado, da mora biti pomoč bolj osredotočena na madžarske družine in otroke kot pa na prisiljevanje?« Drugo: »Ali naj ekonomski migranti sami pokrijejo stroške, nastale v času, ki ga preživijo na Madžarskem?« Kasneje je Orbán izpeljal še dve posvetovanji, prvo je bilo povezano z EU, drugo s t. i. Sorosovim načrtom, da spremeni azilno pravo. Med tem poizvedovanjem je, kot trdi madžarska vlada, Sorosove »načrte« zavrnilo 2,3 milijona ljudi.

Gre za prevaro, laži, saj so bile vse izvorne trditve, na katerih so temeljila vprašanja, napačne. Pri prvem vprašanju je bilo zapisno, »da želi George Soros vsako leto v Evropski uniji z Madžarsko vred naseliti milijon imigrantov«. Pri enem izmed drugih, da je »Sorosov namen, da so migranti za zločine, ki jih storijo, kaznovani mileje kot drugi«, ali pa, da si želi, »da so evropski jezik in kulture potisnjeni v ozadje, ker bi tako integracija ilegalnih migrantov potekala veliko hitreje«. Udeleženec ankete je lahko izbral, ali se s temi trditvami strinja ali ne. Postavljen je bil pred lažno izbiro, saj Soros pripisanih mu zamisli ne podpira.

»Hvala in še enkrat hvala za odgovore,« je na Twitterju zapisal Janez Janša. In dodal srček.

Madžarska vlada z vsem tem nima večjih težav. Zoltán Kovács, njen tiskovni predstavnik, se je pred kratkim v intervju za Mladino pohvalil, da pri njih ne verjamejo medijem, pač pa ljudi nagovarjajo neposredno. »Verjetno ste že slišali za naše nacionalne konzultacije, nekakšne ankete, v katerih ljudi neposredno sprašujemo, kaj naj Madžarska stori. To je alternativni način, ki ga na zahodu Evrope, kjer večina javne razprave poteka prek medijev, ne boste našli.« Na nacionalnih konzultacijah vlado podpre velika večina tistih, ki vrnejo vprašalnike. »Lahko vam povem, da se z našimi politikami strinja 98 odstotkov vprašanih. Na Madžarskem živi približno deset milijonov ljudi, kar 2,4 milijona jih dejavno sodeluje v anketah. Če nas podpira 2,4 milijona ljudi, verjetno ne moremo delati vsega narobe.«

Posvetovanje SDS z volivci je po načinu izvedbe, sugestivnih vprašanjih, zlorabi oblike enako Orbánovim nacionalnim konzultacijam. Zdaj čakamo, da bo SDS v naslednjih dneh oznanila, kako se velika večina volivcev strinja z njenimi političnimi idejami in programom, kar naj bi dokazoval množičen in pozitiven odziv na vprašalnik, ki ga je razposlala.

»Hvala in še enkrat hvala za odgovore,« je na Twitterju ves navdušen zapisal Janez Janša. In dodal srček.