Sam svoj elektro

Eden zadnjih aktov, ki naj bi jih v tem mandatu še sprejel državni zbor, naj bi bila novela energetskega zakona. Z njo želi vlada zakon uskladiti z evropsko zakonodajo in odločbami ustavnega sodišča. Kot kaže, pa bo vseboval še eno novost, s katero se bo precej razširila možnost vlaganj v pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov, predvsem v sončne elektrarne.

Vlaganja so se po letu 2014, ko je vlada dokončno odpravila preveč velikodušne subvencije, precej zmanjšala. Če kdo želi na strehi hiše danes postaviti sončno elektrarno, mu je država po novem pripravljena pomagati izključno z vključitvijo v sistem samooskrbe z »neto merjenjem«. Gre za sistem, po katerem lastniki z elektrarno zadovoljujejo predvsem svoje potrebe, v omrežje pa oddajajo le presežke. V zameno zanje so upravičeni do brezplačne elektrike iz omrežja v času, ko njihova sončna elektrarna ne proizvaja elektrike ali pa je proizvaja premalo. Pri primerni velikosti elektrarne in osončenosti lokacije je celoletna proizvodnja enaka celoletni porabi in lastnik nima nikakršnih stroškov za elektriko.

Velikost posamezne elektrarne je omejena na 11 kilovatov, v enem letu nameščene naprave pa skupaj ne smejo presegati 10 megavatov nazivne moči.

Tak sistem omogoča vlaganje v sončne elektrarne zgolj lastnikom samostojnih hiš in poslovnih objektov, saj je samooskrba vezana na eno merilno-odjemno mesto. Na predlog stranke Levica je parlamentarni odbor za infrastrukturo prejšnji teden podprl odpravo te omejitve.

Nova ureditev bi občutno razširila krog morebitnih vlagateljev v obnovljive vire. »Prebivalci bodo lahko zdaj skupaj vlagali v postavitev elektrarn na obnovljive vire ter tako poskrbeli za lastno samooskrbo z električno energijo,« je dejal poslanec Levice Franc Trček.

Rešitev je prišla podpret tudi Katja Huš iz organizacije Greenpeace, po mnenju katere je razširitev možnosti samooskrbe z električno energijo dobra priložnost za odpravljanje energetske revščine. »Zakaj ne bi občina na lastnih strehah postavljala sončnih elektrarn, organizirala energetske skupnosti in najrevnejšim prebivalcem zakupila njihove deleže v tej elektrarni? S tem bi nižala oziroma lajšala ekonomsko stisko z nižanjem računa za elektriko tem gospodinjstvom.«

Vsi na samooskrbo z električno energijo ne gledajo tako idilično. Strokovnjak za energetske sisteme Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar je veljavni sistem samooskrbe nedavno označil za »veliko packarijo«. Razlog je v tem, da samooskrbniki praviloma niso oproščeni le plačila za električno energijo, ampak poleg tega tudi plačila omrežnine, hkrati pa se še vedno deloma zanašajo na omrežje, da jim dobavi elektriko, ko je sami ne morejo proizvesti. Stroški vzdrževanja omrežja pa zaradi njihove samooskrbe niso nič manjši, celo nasprotno, saj praviloma največ elektrike proizvajajo, ko je poraba v sistemu najmanjša, najmanj pa ob konicah. »Bolj premožni, ki si lahko samooskrbo privoščijo, s tem parazitirajo v elektroenergetskem sistemu na račun manj premožnih, ki si takih neumnosti ne morejo privoščiti,« je bil Valenčič kritičen v intervjuju za Finance.

Kot zagotavlja Jurij Klančnik, direktor za področje obratovanja pri sistemskem operaterju prenosnega omrežja ELES, jim veljavna omejitev na največ 10 megavatov novih sončnih elektrarn na leto omogoča miren spanec. »Trenutni položaj je obvladljiv in bo obvladljiv, dokler bomo obnovljive vire razumno uvajali ter sproti preverjali učinke na sistem. Letni prirastek v višini 10 megavatov ni nekaj, kar bi lahko ogrozilo stabilnost obratovanja, in če verjamemo pristojnim institucijam, je tudi finančno sprejemljivo za državo.«