Avtoceste za kolesarje

Kolesarjenje v Sloveniji zadnja leta doživlja prerod. Po prodaji koles na tisoč prebivalcev smo celo v vrhu EU. Žal pa tej usmeritvi ne sledi gradnja kolesarske infrastrukture.

Nove kolesarske poti gradimo prepočasi in temu namenjamo bistveno premalo denarja, poleg tega slabo izkoriščamo možnost sofinanciranja iz evropskega proračuna. Ob pomoči evropske finančne perspektive 2007–2013 smo zgradili le približno 38 kilometrov kolesarskih povezav. V Strategiji razvoja državnega kolesarskega omrežja iz leta 2005 je bilo zapisano, da naj bi v 25 letih zgradili 2700 kilometrov daljinskih, glavnih, regionalnih in lokalnih kolesarskih poti, dejansko pa je bila zgrajena le dobra desetina. Pomenljiv je tudi podatek, da posebne površine za kolesarje neposredno ob voziščih državnih cest ali na njih pri nas sestavljajo le približno pet odstotkov cestnega omrežja, v kolesarsko najrazvitejših državah pa četrtino.

Ena od stvari, ki bi jih morali pospešeno graditi, so kolesarske avtoceste oziroma daljinske kolesarske poti za povezavo urbanih središč, med katerimi je veliko dnevne mobilnosti. Pri tem se lahko zgledujemo po državah, ki kolesarske avtoceste že nekaj let pospešeno gradijo. Na Nizozemskem so gradnjo kolesarskih avtocest začeli leta 2006, da bi zmanjšali prometne zastoje. Načrtujejo 30 novih projektov, eden od teh je povezava Assen–Groningen. V te projekte bodo vložili sto milijonov, vendar bo vložek po dograditvi na leto poplačan z vsaj 144 milijoni zaradi prihrankov pri potovalnem času, boljšega zdravja in okoljskih koristi. Na Danskem so prvo kolesarsko avtocesto zgradili leta 2012. Pot od Københavna do Albertslunda je sicer prva od načrtovane mreže 28 kolesarskih avtocest v urbani regiji Københavna, katerih skupna dolžina bo kar 500 kilometrov, pri financiranju pa sodeluje vseh 23 občin v regiji. Kolesarske trase načrtujejo glede na postaje nove podzemne železnice, saj se zavedajo pomembnosti intermodalnosti prevoznih sredstev. Iz istega razloga so odpravili doplačila za kolesa na vlakih. V Nemčiji gradijo stokilometrsko kolesarsko avtocesto, ki bo povezovala deset mest, z njo pa naj bi s cest umaknili 50 tisoč avtomobilov. Na Norveškem bodo v kolesarske avtoceste vložiti skoraj milijardo evrov. Gradijo dvosmerno kolesarsko pot, ki bo povezovala devet največjih mest in bo omogočala varen dostop do mestnih središč.

Pri nas pravih kolesarskih avtocest ne poznamo, vsaj ne takšnih, kot jih imajo na Danskem in Nizozemskem. Ljubljana na primer nima niti kolesarske povezave do Iga, Medvod in Domžal. »Gradnja kolesarskih avtocest je nadstandard, ki v Sloveniji, žal, še ni splošno sprejet kot nuja,« pravi Matej Gojčič z Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije. »Slovenija šele v zadnjem času razmišlja o trajni mobilnosti, v investicijskem smislu pa še vedno največ sredstev namenja gradnji avtocest, cest in v zadnjem času tudi železnic.«