Popolna osamitev Katalonije

Španske oblasti, ki so po lanskem referendumu o samostojnosti Katalonije tej najbogatejši regiji odvzele avtonomijo, zdaj pa po vsej Evropi lovijo najvišje katalonske politike, ki so referendum pripravili, skušajo z razpustitvijo še drugih pomembnih katalonskih institucij preprečiti ponoven vzpon »secesionističnega« vrenja v tej pokrajini. Obenem bi radi, doma in v tujini, v kali zatrli vse poskuse internacionalizacije »katalonskega vprašanja«.

Španska sodišča so zaradi obtožb o sodelovanju v pripravah na referendum v minulih mesecih že zahtevala vpogled v delovanje nekaterih civilnodružbenih organizacij, javnih ustanov in katalonskega telekomunikacijskega središča, prejšnji četrtek pa je civilna garda vdrla še v prostore katalonskega Sveta za javno diplomacijo (Diplocat), da bi na računalnikih, telefonih in mobilnih telefonih uslužbencev pridobila informacije o delovanju sveta in njegovih stikih s tujino. Institucija, ki je bila od decembra v prisilni likvidaciji, prejšnji teden pa je de facto nehala delovati, je bila sicer že od nastanka leta 2012 trn v peti španskih oblasti, saj je bila ena izmed njenih nalog – poleg promoviranja katalonske kulture, znanja in gospodarstva v mednarodnem prostoru – tudi seznanjanje tujine s pro et contra argumenti o pravici Kataloncev do samoodločbe.

Španski preiskovalci sicer niso prvič vstopili v njene prostore. Martí Estruch, zdaj njen že nekdanji direktor za komunikacije, pravi, da so pri prejšnjih »racijah« že pridobili tiste dokumente in podatke, kiso jih iskali, četrtkov vdor španske civilne garde pa zato opredeljuje le kot »propagandno akcijo«, s katero bi institucijo tik pred razpustitvijo osvetlili z medijskimi žarometi, da bi španska vlada lahko prikazala, kako učinkovita je pri odstranjevanju vseh secesionističnih elementov v Kataloniji.

Minuli ponedeljek, ko je Diplocat nehal delovati, je njegov svet zaposlenih medijskim hišam poslal zadnje sporočilo. V njem opozarja, da o odpravi institucije, ki s sredstvi javne diplomacije skrbi za dialog katalonskih združenj s partnerji v tujini, ne morejo odločati španske oblasti, temveč le članice sveta, kajti le »one lahko odločajo, ali Katalonija potrebuje takšno institucijo, kot je Diplocat«. Sicer pa po njihovem španske vlade v resnici ne skrbi »morebitni zdrs Diplocata med zagovornike neodvisnosti Katalonije – takšne usmeritve članice sveta nikoli ne bi podprle – temveč dejstvo, da Katalonija lahko deluje zunaj okvirov, ki jih nadzorujejo španska država, njeno zunanje ministrstvo in njena veleposlaništva«. Članice sveta – med njimi so, poleg ustanoviteljice, katalonske vlade, tudi mestni sveti največjih katalonskih mest, barcelonske univerze, združenja katalonskih bančnikov in nogometni klub FC Barcelona – so zato pozvali, naj se javno opredelijo do odločitve španske vlade, kajti z odpravo Diplocata bo »Katalonija ostala brez koristnega in učinkovitega orodja za sodelovanje v mednarodnem prostoru,« so zapisali.

Če bo Katalonija ostala brez takšne krovne organizacije, ki povezuje politike, gospodarstvenike in kulturnike, bo v stikih s tujino obsojena na (ne)milost Madrida, kar očitno skrbi tudi Martíja Estrucha, ki je zadnjo objavo Diplocata pospremil z mislijo, da je, »kot vsi vemo, utišanje drugačnih mnenj ena izmed glavnih značilnosti avtoritarnih držav«.