Hiša za drobiž

Po desetletju mrtvila je gradbeništvo v Sloveniji spet zaživelo. Lani se je proizvodnja v gradbeništvu med vsemi državami članicami EU najbolj povečala prav v Sloveniji (glede na leto 2016 kar za 76 odstotkov), sledili sta ji Madžarska (povečanje za 43,1 odstotka) in Češka (za 33,6 odstotka). Spodbudna rast gradbeništva se bo nadaljevala tudi letos in naj bi trajala več let, če seveda ne bo prišlo do izjemno neugodnih in nepredvidljivih dogodkov na svetovni politični ali gospodarski sceni. Predsednik uprave gradbenega podjetja SGP Pomgrad Igor Banič optimistično napoveduje, da bo projektov za gradbena podjetja dovolj, celo preveč, saj gradbenim podjetjem že zdaj primanjkuje delovne sile. V razmahu so javni infrastrukturni projekti, vse več pa je tudi zasebnih naložb v poslovne in stanovanjske stavbe.

Toda čeprav so časi veliko boljši, to še ne pomeni, da do lastne hiše lahko pride vsak. Gradnja klasične hiše je proces, ki traja več mesecev in zahteva vsaj sto tisoč evrov. Z rastjo cen na nepremičninskem trgu se bo gradnja še podražila in manj premožnim bo gradnja lastne hiše še težje dostopna. Inženirji v start-up podjetjih zato iščejo načine, kako gradnjo hiš pospešiti in poceniti. Zadnji trend na tem področju so gradbeni tridimenzionalni tiskalniki. Ti na podlagi računalniškega modela omogočajo hitro in enostavno izdelavo fizičnega izdelka, ki je lahko stavba ali pa le posamezen gradnik. 3D-tiskalniki so tako napredovali, da so manjšo hišo sposobni natisniti že v enem dnevu, stroški take gradnje pa so bistveno, vsaj desetkrat nižji od klasične. Večina takšnih hiš je zgrajena iz mešanice lepila, agregata in vode, se pravi iz betona z dodatki za hitrejše strjevanje. V testiranju pa so tudi številni drugi materiali, na primer plastika in polimeri. Ključni zahtevi sta dve: da je material dovolj trden in da se zelo hitro suši. Navaden beton za tiskanje ni primeren, saj bi se takoj razlezel, pri tiskanju pa je nujno, da je natisnjeni sloj nosilec za naslednji sloj. Velika prednost 3D-tiskanja hiš je, da izkorišča snovi, dostopne na kraju gradnje. Predvsem pa je hiša, zgrajena s to tehnologijo, popolnoma unikatna. Ključno je, da je vhodni digitalni model zelo natančen, kajti ko se hiša začne tiskati, popravki niso več mogoči. Poleg nizke cene gradnje je 3D-tehnologija tiskanja hiš tudi zelo prijazna do okolja, saj je količina odpadkov pri tem postopku minimalna.

3D-tiskanje sicer ni novost, uporablja se že od sredine 80. let in danes skoraj ni več stvari, ki je ne bi bilo mogoče natisniti. Tiskajo se medicinski vsadki, hrana in deli naprav, razvoj pa gre celo v smeri tiskanja človeških celic ter ustvarjanja živih tkiv in kože. Industrija že zdaj s pridom izhodišča prednosti, ki jih ponuja tehnologija 3D-tiskanja. Nemški velikan Siemens je lani na Švedskem odprl prvo večjo delavnico za 3D-tiskanje kovinskih sestavnih delov za plinske turbine, v proizvodnjo pa je vložil 21,4 milijona evrov. Čas za popravilo turbin je s tem skrajšal z nekaj mesecev na le nekaj tednov. Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford je lani napovedoval sodelovanje z enim največjih proizvajalcev 3D-tiskalnikov Stratasys. Sprva naj bi 3D-tiskanje uporabili za izdelavo prototipov, pozneje pa tudi za izdelavo zunajserijskih delov za športna vozila in starodobnike. Ameriški velikan General Electrics tehnologijo 3D-tiskanja že zdaj množično uporablja za izdelavo prototipov, pa tudi za vse več sestavnih delov in končnih izdelkov. Do leta 2020 namerava s tem poslom ustvarili kar milijardo dolarjev prihodkov. V ta namen so pred dvema letoma prevzeli švedski start-up Arcam, ki se ukvarja s 3D-tiskanjem v letalstvu in zdravstvu, in nemško podjetje SLM Solutions, ki izdeluje laserske stroje za 3D-tiskanje v letalski in avtomobilski industriji, energetiki in zdravstvu. General Electrics je za obe podjetji odštel dobrih 1,2 milijarde evrov. Toda za širšo javnost najbolj zanimiva možnost, ki jo ponujajo 3D-tiskalniki, je gradnja stanovanjskih hiš. Prva takšna hiša je bila letos natisnjena tudi v Sloveniji.

Kalifornijsko start-up podjetje Apis Cor je februarja lani s svojim mobilnim 3D-tiskalnikom natisnilo stanovanjsko hišo v pičlih 24 urah – šlo je za svetovni rekord, saj v tako kratkem času stanovanjske hiše ni uspelo zgraditi še nikomur. 37 kvadratnih metrov veliko hišo so postavili v ruskem mestecu Stupino, kjer ima Apis Cor svoj raziskovalni laboratorij, stroški postavitve pa so znašali samo 9450 evrov. Za gradnjo so uporabili mobilni 3D-tiskalnik, kar pomeni, da je bila hiša natisnjena na kraju samem. Objekt so zaščitili s šotori, kar je omogočilo tiskanje pri zelo nizkih zunanjih temperaturah (minus 35 stopinj Celzija). Glavni deli hiše – temelji, zunanji zidovi, pregradne stene in tla – so bili natisnjeni z uporabo betonske mešanice, inštalacije, okna, vrata in pohištvo pa so dodali naknadno. Po zagotovilih proizvajalca naj bi bila življenjska doba te hiše do 175 let. Cilj Apis Cor je postati največje mednarodno gradbeno podjetje. Ljudem želijo omogočiti gradnjo hiš ne glede na lokacijo in ne glede na ekonomske razmere, v katerih so. Ta časovni in cenovni rekord podjetja Apis Cor je bil pred kratkim še izboljšan. Gradbeno podjetje Icon iz mesta Austin v ameriški zvezni državi Teksas je s svojim 3D-tiskalnikom Vulcan sposobno natisniti 60 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko hišo na kraju samem v časovnem razponu od 12 do 24 ur, in to za pičlih 4000 dolarjev (3255 evrov) – gre za zelo ugodno ceno, kajti enako velika klasično grajena hiša bi stala vsaj desetkrat toliko. Icon namerava v sodelovanju z dobrodelno organizacijo New Story, ki se posveča cenovno ugodni stanovanjski gradnji, že v prihodnjem letu natisniti prvo naselje hiš za najrevnejše prebivalce Salvadorja. Za selitev 3D-tiskalnika Vulcan v Južno Ameriko so se odločili, da bi s tem pripomogli k hitrejšemu reševanju stanovanjske stiske tamkajšnjega prebivalstva. V slumih južne Amerike namreč danes živi že več kot 33 milijonov ljudi, gradnja klasične hiše pa je zanje bistveno predraga. Icon in New Story nameravata tiskanje naselja v Salvadorju financirati s pomočjo donatorjev.

Nad 3D-tehnologijo niso navdušeni samo Američani, ampak tudi Kitajci in Arabci. V Riadu, glavnem mestu Savske Arabije, nameravajo v naslednjih petih letih skupaj s tujimi podjetji natisnili kar 1,5 milijona stanovanjskih enot, v Dubaju pa so že pred dvema letoma predstavili tako imenovano 3D-tisk strategijo, po kateri naj bi do leta 2030 kar četrtino vseh javnih ustanov v Združenih arabskih emiratih postavili s 3D-tiskalniki. Prvi projekt so izpeljali v letu 2016, ko je kitajsko podjetje Wisun v središču Dubaja sestavilo futuristično oblikovane pisarne za tamkajšnji tehnološki muzej.