Zaljubljeni v svetlobo

»Obleka naredi človeka, svetloba naredi prostor,« pravi legendarni nemški oblikovalec svetil in svetlobnih inštalacij Ingo Maurer. Svetloba pomembno vpliva na naše počutje in razpoloženje, na naše umske in telesne sposobnosti. Sončna svetloba že tisočletja uravnava naš bioritem. »Človek nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo ... Če smo dalj časa brez naravne svetlobe, se to odraža na našem telesnem in duševnem zdravju. Tako kot vsa živa bitja tudi človek potrebuje stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih.

Pozimi so vpadni koti sonca manjši, zato svetloba v prostor seže globlje kot poleti ... Človeško oko s starostjo postane občutljivejše, zato potrebujemo vse več svetlobe, da lahko kaj preberemo, hkrati pa smo vse manj tolerantni do bleščanja,« pravi arhitekt in raziskovalec svetlobe Tomaž Novljan, predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Vse te vidike je treba upoštevati tudi v arhitekturi, pri gradnji ali obnovi stanovanj in hiš, pa tudi poslovnih prostorov, kajti zaradi spremenjenega načina dela danes kar 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih. Skupina Velux od leta 2015 objavlja t. i. barometer zdravih domov, ki skuša ugotoviti, kako zdrave oziroma nezdrave so stavbe, v katerih živimo Evropejci. Po tej raziskavi je v lanskem letu 15 odstotkov Evropejcev živelo v pretemnih domovih, 16 odstotkov pa v vlažnih in plesnivih domovih. Slovenija pri obeh parametrih izstopa iz evropskega povprečja, saj v pretemnih domovih živi 21 odstotkov Slovencev, prav tolikšen pa je tudi delež tistih, ki živijo v vlažnih in plesnivih domovih. Za primerjavo: v Švici je delež pri obeh parametrih le petodstoten, denimo na Hrvaškem je delež prebivalstva, ki živi v pretemnih domovih, 32-odstoten, delež prebivalstva, ki živi v vlažnih domovih, pa kar 42-odstoten.

Z instantno gradnjo v času gradbene hiperprodukcije pred zadnjo krizo se je pomen osvetlitve v Sloveniji pogosto zapostavljal, saj so objekte projektirali tudi ljudje brez arhitekturne izobrazbe, ki nimajo ustreznih znanj. Veliko škode je bilo povzročene še zlasti z velikimi zgostitvami na obrobjih mest, kjer so se parcele pozidale tako rekoč do zadnjega kotička. Danes, ko je gradnja znova v razcvetu, bi se te pasti morali zavedati in se ji izogniti. Ključno je, da bivalnim in delovnim prostorom zagotovimo dovolj naravne, sončne svetlobe, hkrati pa pametno načrtujemo tudi umetno osvetlitev. Prvi korak k dobri osvetlitvi so premišljene elektroinštalacije, te morajo biti »future-proof«, se pravi, da se v prostor implementira sistem pametne osvetlitve, zatemnjevanja na daljavo ali povezavo v internet stvari (da se v stene doda UTP-kable za signal, ne pa zgolj napeljavo za 240 V).

Pri osvetlitvi prostorov se viri svetlobe načeloma delijo na tri osnovne skupine: splošno oz. ambientalno osvetlitev, osvetlitev dogajanja ali aktivnosti ter svetlobne poudarke. Ena od pogostejših napak Slovencev pri opremljanju doma, je, da se ustavimo samo pri splošni svetlobi, se pravi, da je večina prostorov v naših domovih, pa tudi na delovnem mestu, osvetljena le z enim močnim virov svetlobe. »To pomeni, da je prostor okoli svetila presvetel, samo majhen del sobe je optimalno osvetljen, na robovih pa pade raven osvetlitve pod mejo uporabnosti tako za bivanje kot za delo,« pravi Silvo Kačar, ustanovitelj znamke svetil Vertigo Bird. »Bivalni prostori postajajo vedno večji in znotraj teh so vse pomembnejši mikroprostori, ki potrebujejo svojo lokalno in funkciji prilagojeno osvetlitev. Znotraj ene sobe je lahko več mikroprostorov, na primer naslanjač za branje, jedilna ali delovna miza, zato samo en vir svetlobe pogosto ne zadostuje. Vsak vir svetlobe je lahko tudi vir udobja, a samo če je primerno prilagojen mikroprostoru, ki mu služi,« pravi Kačar.

Še ena dokaj pogosta napaka, ki jo Slovenci delamo pri osvetlitvi prostorov, je, da se odločamo na podlagi oblike svetila, ne pa glede na naravo same svetlobe. »Marsikdaj nas ime blagovne znamke zaslepi do te mere, da kupujemo izdelke, ki nas pustijo razočarane v senci,« pravi Kačar. »Na srečo se stvari tudi pri nas hitro spreminjajo, saj danes že arhitekti zahtevajo alternativne postavitve.« Po Kačarjevih izkušnjah je v domačem okolju najtežje primerno osvetliti kopalnico. »Poleg zagotavljanja prave toplote svetlobe in jakosti svetila je treba poskrbeti tudi za primerno postavitev virov svetlobe. Običajno osvetlitvi kopalnice ne posvečamo potrebne pozornosti, tako da hitro končamo z osvetlitvijo, ki ni kos raznolikim zahtevam njenega uporabnika.« Poseben izziv je primerna osvetlitev delovnih prostorov. »Dandanes na delovnem mestu preživimo toliko časa, da zadnje leta snovalci vedno bolj želijo pričarati ambient, ki je čim bolj podoben domačemu. To se odraža predvsem v notranji opremi, pa tudi v osvetlitvi.«

Kačar se z oblikovanjem osvetlitve in prodajo svetil ukvarja že leta. Mnogi se še spomnijo njegovega trgovskega podjetja Arcadia, ki je zastopalo tedaj najboljše blagovne znamke na področju arhitekturne, dekorativne in tehnične razsvetljave. »Vedno pa sem si želel delati svoje izdelke in ne le prodajati tujega znanja, zato sem se odločil za nakup hrastniškega Sijaja, ki je bilo v bivši Jugoslaviji znano in veliko podjetje s 400 zaposlenimi.« Ko je okoli leta 2000 prevzel Sijaj, je bil ta le še bleda senca nekoč sijočega podjetja. Približno takrat se je tudi odločil, da v Sijaju ustanovi novo blagovno znamko Vertigo Bird. Ime znamke se nanaša na plesni film Vrtoglavi ptič koreografa Iztoka Kovača, ki tematizira rudarstvo. Vizija podjetja Vertigo Bird je izdelava vrhunskih izdelkov brez uporabe dragih orodij in potratnih produkcijskih procesov. »To zniža ceno, oblika ‘simple and smart’ (preprosto in pametno) pa omogoča širok spekter možnosti uporabe.« Ključni pogoj za to, da je neko svetilo brezčasno, je njegova funkcionalnost. »Ne glede na to, kako nepozabna je oblika svetila, bo to pozabljeno, če je neuporabno.« Kačar se je podpisal pod številne projekte osvetljevanja, med najljubšimi so mu hotel Kempinski v Portorožu, restavracija Cubo, nekdanja cvetličarna na ljubljanskem Bregu in letna rezidenca britanske modne kreatorke Stelle McCartney. Kačarjevo podjetje 90 odstotkov svoje proizvodnje izvozi. Največ naročil imajo iz Nemčije, Velike Britanije, Francije in skandinavskih držav, vse več pa je tudi povpraševanja iz hitro rastočih držav Južne Amerike in jugovzhodne Azije. »Šele v zadnjih dveh letih je prišlo do porasta povpraševanja po naših svetilih tudi iz Slovenije, še vedno pa delež domačega povpraševanja ne presega 10 odstotkov naše proizvodnje. Zanimivo je, da smo v slovenske trgovine prišli prek tujih verig, kot sta S. Oliver in Gant, šele nato so interes začela kazati tudi domača podjetja.« Po njegovih izkušnjah so domači naročniki veliko zahtevnejši od tujih. »Pogajajo se glede cene, pogosto pa pričakujejo tudi nerealne dobavne roke.« Čeprav se zdi, da Slovenci premalo cenimo domače oblikovalske izdelke in da pri nakupu svetil sledimo predvsem najnižji ceni, Kačar pravi, da se to v zadnjih letih spreminja. »Izjemno me veselita porast v kakovosti in številu slovenskih oblikovalcev ter dejstvo, da slovenski izdelki postajajo vedno bolj prepoznavni in zaželeni, tako doma kot tudi v tujini. V zadnjih letih tudi na domačem trgu opažam povečano povpraševanje in pripravljenost plačati premijo za lokalno oblikovane in proizvedene izdelke.« Spremembo v miselnosti kaže tudi podatek, da je prvih pet najbolj prodajanih izdelkov Kačarjevega podjetja plod dela slovenskih oblikovalcev.

Med temi izdelki sta denimo svetilo Slim too, ki so ga oblikovali Bevk Perović arhitekti, in tračni reflektor Naked on track, avtorsko delo slovenske oblikovalske skupine Smoke Detektors. »Vertigo Bird sem ustanovil v najtemnejših časih finančne krize in prav dejstvo, da globalni in lokalni trg hrepenita po izvirnih in kakovostnih izdelkih, je omogočilo, da smo preživeli in rasli v tem obdobju ekonomskega brezupa.«

Po mnenju oblikovalke Nuše Jelenec, ki se ukvarja tudi z oblikovanjem svetil, so ena glavnih napak, ki jo Slovenci v zadnjem času delamo pri osvetljevanju naših domov, spuščeni strop iz mavčnih plošč in vgradna reflektorska svetila, ki dajejo splošno svetlobo. »Tako si Slovenci osvetlijo kar celo stanovanje ali hišo. Takšen način osvetlitve je morda primeren le za hodnik, ostali prostori in mikroprostori pa imajo svoje zakonitosti glede osvetlitve, ki jih je treba upoštevati. Na primer, jedilna miza je najboljše osvetljena z navzdol usmerjeno svetlobo, tako da je zelo dobro osvetljena njena površina, svetloba pa nam, ko sedimo za mizo, ne blešči v oči. Podobno velja za kuhinjski pult. Dnevna soba potrebuje ambientalno osvetlitev, najboljše z več viri svetlobe, ki jim po želji lahko nastavljamo jakost.« Nad golimi žarnicami, ki so trenutno velik trend, ni navdušena. »To se mi zdi še slabša izbira kot vgradni reflektorji, saj gola žarnica blešči v oči.« Napake, ki jih Slovenci delamo pri osvetljevanju svojih domov, so posledica slabo razvite svetlobne kulture, pa tudi nezaupanja v strokovnjake. »Slovenci enostavno ne posvečajo veliko pozornosti opremljanju svojega doma. Zelo redko najamejo strokovnjaka. Kupijo predvsem tisto, kar vidijo v trgovini ali pri prijateljih,« pravi Nuša Jelenec. Zanimanje za domače oblikovalke izdelke je še vedno dokaj majhno. »Po izkušnjah, ki sem si jih pridobila pri organizaciji večletnega projekta Pop-up dom (šlo je za začasno prodajno razstavo izdelkov mladih slovenskih oblikovalcev), je tako, da si Slovenci sicer želijo kupiti domače oblikovalske izdelke, a za njih preprosto nimajo dovolj denarja. Tisti Slovenci, ki denar imajo, pa rajši kupujejo priznane blagovne znamke. Večina Slovencev si svetila še vedno kupuje v Rutarju in Ikei, saj drugega niti ne poznajo.«

»Najboljši napotek, ki vam ga lahko položim na srce, je, da o osvetlitvi začnete razmišljati dovolj zgodaj in jo načrtujete skupaj z drugimi elementi gradnje. Zavedanje o kakovostni svetlobi je med Slovenci sicer iz leta v leto boljše, vendar pa je še vedno veliko takšnih, ki se premalo zavedajo, kako pomembno vlogo ima osvetlitev pri našem splošnem počutju. Ob kakovosti svetlobi boljše delamo, boljše spimo, smo bolj sproščeni ...« pravi Marjeta Furlan iz podjetja Intra lighting, ki ima sedež v Šempetru pri Gorici. Zakonca Marjeta in Marino Furlan sta podjetje ustanovila leta 1989, torej še v času socializma, ko si je tak korak v neznano upal storili le redko kdo. Še danes, pri skoraj 300 zaposlenih v podjetju, s strastjo razvijata pametne rešitve in premikata meje osvetlitve. Njihove svetilke krasijo pisarne številnih svetovno znanih podjetij, kot so Facebok, Microsoft, Ferrari, Armani, Calvin Klein, Adidas.

Na splošno je svetlobna kultura med prebivalstvom v južni Evropi slabše razvita kot med prebivalstvom na severu Evrope. Kar je logično, saj je v geografskih širinah bližje ekvatorju svetlobe veliko več, kot pa je je denimo v skandinavskih deželah, zaradi česar je na jugu tudi manj potrebe po umetni svetlobi. Poleg tega se prebivalci toplejših krajev manj zadržujejo v notranjih prostorih, saj se pozimi ne stemni tako hitro kot na severu Evrope, kjer umetno svetlobo potrebujejo že za ‘dnevno’ delo. »Glavne napake pri osvetljevanju v tem delu Evrope, kjer je tudi Slovenija, so dokaj znane: uporaba prehladnih virov svetlobe in neprimerna uporaba virov na primer brez odbojnikov ali difuzorjev, kar povzroča bleščanje oziroma prevelik kontrast svetlobe,« pravi oblikovalec svetil Tilen Sepič, ki živi v Berlinu, kjer se ukvarja s preučevanjem svetlobe in razmišlja o tem, v katero smer bo šel prihodnji razvoj kulture in tehnologije umetne svetlobe.

Do napak pri osvetlitvi prostorov po Sepičevem mnenju prihaja zato, ker večina ljudi osvetljevanje načrtuje sama, čeprav nimajo strokovnega predznanja. »S tem ni seveda nič narobe, se je pa treba zavedati, da raznolikost in nesistematičnost, ki ju ponuja trg, ponujata veliko možnosti za napake.« Ko so bile na voljo le klasične žarnice na žarilno nitko, skoraj ni bilo možnosti, da bi se zmotili pri izbiri barve svetlobe ali da bi se odločili za prenizko frekvenco utripanja. »Po preskoku na LED in, bognedaj, ‘varčne žarnice’ pa je trg zasičen s produkti, ki ustvarjajo zelo nizko kakovost svetlobe, z nizkim koeficientom CRI (indeks barvne reprodukcije), z nizko frekvenco zatemnjevanja, kar povzroči moteče utripanje ter modrikasto/zelenkasto belo svetlobo, ki ni skladna z naravno belo svetlobo ob kateremkoli delu dneva.« Do tega prihaja z izgovorom, da so svetila tako bolj »varčna« in »poceni«, toda po Sepičevem mnenju gre za premočan kompromis glede na to, da so LED svetila že tako nekajkrat učinkovitejša in varčnejša od klasičnih virov. »Bo pa ta problem v naslednjih letih manjši, saj gre razvoj tehnologije v smeri boljše kakovosti za enako energetsko učinkovitost in ceno.« Kako lahko v naših bivalnih prostorih zagotovimo pomirjujočo svetlobo, ki bo nadomestila naravno popoldansko/ večerno svetlobo? Sepič predlaga uporabo difuznejših svetil, toplejšo barvno svetlobo, visok CRI-koeficient in nižjo lego virov. »Če je prostor enakomerno osvetljen, deluje stimulativnejše, kot če je svetloba samo v določenih delih prostora. Difuznost lahko dosežemo s posredno svetlobo, ki jo odbijemo od raznih površin, s čimer prostoru zagotovimo še dodatno toplino.«

Razlog, da mnogi Slovenci pri nakupu svetil še vedno dajejo prednost ceni pred kakovostjo, je po mnenju Sepiča predvsem v nižji kupni moči v primerjavi z bogatejšimi narodi na severu Evrope. »Narava nizkoserijskega ročnega dela je, da je nekajkrat dražje od visokoserijskega svetila, kot ga na primer proizvaja Ikea. Verjetno bi veliko Slovencev raje imelo kakovostne izdelke nizkoserijskih produkcij ali domače izdelke, a si jih žal težko privoščijo.« Vendar Sepič ne vidi nobene potrebe po tem, da bi Slovenci morali kupovati domače. »Pripadnost državi nima nič skupnega s kulturo umetne svetlobe ali z lastništvom svetil. Če je nekaj dobro, je dobro ne glede na to, ali je oblikovano in izdelano na Danskem, v Sloveniji, Romuniji, na Kitajskem ali kjerkoli že. Pomembno je, da se kupujejo trajni izdelki, moralno proizvedeni, ki so dovolj kakovostni, da jih lahko uporabljamo desetletja, ker to pusti manj posledic na okolju in je na koncu za uporabnika ugodneje.«

Prihodnost na področju oblikovanja svetil je obetavna. »Glede na to, da so LED-svetila v nekaterih segmentih že popolnoma izrinila tradicionalne vire svetlobe, se odpirajo nove možnosti oblikovanja, ki zaradi dimenzijskih omejitev prejšnjih virov svetlobe še pred kratkim niso bile mogoče,« pravi Silvo Kačar. »Danes lahko proizvajamo produkte, ki so še bolj prilagojeni potrebam potrošnikov.« Prihodnost prinaša drastično zmanjšano porabo energije in centralizirano vodenje osvetlitve celotnega objekta (ali celo naselja) z enega samega mesta. »Ta prihodnost je v resnici že tu, vendar v bližnji prihodnosti pričakujem, da bomo te aplikacije srečevali na vsakem koraku. Velik delež novogradenj že uporablja pametne inštalacije, ki se funkcionalno, energetsko in estetsko prilagajajo zunanjim dejavnikom ter potrebam uporabnikov in nudijo izkušnjo, ki je prijetnejša za ljudi, obenem pa je tudi veliko bolj ekonomična.«