Delna prenova

Gostilna Mrak
Sela pri Ratežu 18
Tel.: 07 33 46 430
Mrakov raženj se razen torkov in prve nedelje v mesecu vrti vsak dan od 8. do 23., ob nedeljah pa od 8. do 20. ure.

Ambient:
pozorno in z dobro mešanico starega in novega prenovljena velika obokana gostilna, škoda, da za muziko rolajo en siten, hrvaškega kičpopa poln radio

Napitki:
z vinom se ukvarjajo le toliko, kolikor je nujno treba; ob narezku smo srebnili cviček, nato še kozarec modre frankinje, na koncu pa še čisto dostojno domačo grenčico

Dostopnost:
z avtoceste se po nekaj ridah kar hitro pripeljete do Sel; parkirišče je veliko, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
jetrca s čebulo biftek

Ne tako fino:
prežganka pogreta gibanica in štrudelj

Narezek stane 6,5, juhe so po 2, pražena jetrca 6, ražnjiči 6,5, četrtkilska porcija odojka 7, biftek 15, zavitek 3,5, gibanica in sladica v kozarcu pa 4 evre

»No, pa smo tu. Kdo mi bo zdaj te Slakove dolenjskotožne melodije izbil iz glave? Go vej a župa že ne! « je vodja tokr a -tne Konzumove odprave pokomentiral pogojni refleks, ki ga je v njegovi glavi sprožil pogled na dolenjske griče. Odprava je bila napotena ob vznožje dveh gričev na pol poti med Novim mestom in Šentjernejem, v gostilno Mrak, ki je več kot 160-letno oštirsko tradicijo (z nekaj zgodovinsko in rodovno pogojenimi prekinitvami) pred kratkim na novo zastavila s temeljito in všečno prenovo. Ta se je sicer bolj ali manj ustavila pri prostorih – jedilni list, še bolj pa vinsko-pivska karta kakšne opazne modernizacije nista bila deležna in ponujata malo domače klasike, malo roštilja (žar & raženj) in malo postrvi in kalamarov.

To je rutinski check pogojevalo tudi pri dežurnem inšpektoratu, ki je ob kozarcu cvička ugotovil, da Mrak reže izjemno, na jeziku talečo se domačo špehovko, da pa sta suha klobasa in salama ostali globoko pod njo – prvi je zavdal predimast rjavkast rob, drugo je med sušenjem zategnilo v prerez precej bizarne, vsekakor pa ne okrogle oblike. Če je moč kleno slovensko oštarijo soditi po eni jedi, potem je to goveja juha in Mrakova je takšna kot zaključna ocena v tem poročilu. Na jedilnem listu smo se razveselili prežganke, a je potem v skodeli – pa čeprav se je zdela zastavljena na maslu – delovala nekako medlo in brezznačajno. Malo daljše in temnejše praženje, malo več kimlna, močnejša osnova, več jajca – karkoli od tega (še najbolje pa vse) bi ji dobro delo.

Zato pa nimamo prav nobene resne pripombe na Mrakov način priprave praženih jeter: veliko počasi zmehčane karamelizirane čebule, tanko narezane rezine jeter, ravno prav začimb in ravno prav ravno prav gostega zafta, da ga je bilo nujno popivnati s skorjo svežega domačega kruha. Najboljša jed večera – pa čeprav smo se nadejali, da bo naziv odnesel na ražnju pečen odojek. Ta je bil sicer res lepo odrezan (menda s posebno hi-tech žago, ki kosti ne zdrobi, ampak naredi šmekersko pravilne rezine) in kakšno uro pred našim obiskom zagotovo v precej boljši (beri bolj topli, mehki, sočni) formi. Pred morebitnim obiskom Mraka zato bralstvu priporočamo preverko, kdaj bo odojek (ali jagnje, ki ga je tokrat že zmanjkalo) končal rolanje po kurišču. Sicer svetujemo rešitev v obliki bifteka: impozantno velik, debelo odrezan, dobro zoren, pravilno pečen. Ker smo si ga mi dali preliti z omako iz zelenega popra, tega ni treba storiti tebi, dragi bralec. Iz istega razloga ti ni prav nič nujno naročiti ražnjičev (premalo sočno, torej mastno meso, prepečeni). Prosim, ni za kaj, to je naša služba. In če boš naročil sladico, je to mirne duše lahko odličen kozarček z malinami, drobljenimi piškoti in jogurtovo strjenko. Ali pa hišna gibanica ali jabolčni zavitek, ki ju naroči s prepovedjo pogrevanja v mikrovalovki. Mrak je – tudi zaradi prijaznega natakarja in cen – čisto prijetna gostilna, ki pa ji po obnovi infrastrukture ne bi škodilo še malo facelifta in/ali ambicioznosti v ponudbi.