Troboj brez zmagovalca

Volitve bodo čez dober mesec dni, 3. junija. Javnomnenjske ankete napovedujejo podobne izide. Z različnimi nihanji so glavne favoritinje za zmago tri stranke: Janševa SDS, Židanova SD in Šarčeva LMŠ. Trenutno za nekaj odstotnih točk vodi SDS, a zmaga te stranke še ni dokončna. Nasprotno, SDS je dolga leta vztrajala na prvem mestu različnih anket, a se je pred volitvami njen položaj praviloma poslabševal. Zadnje volitve, na katerih je SDS zmagala, so bile daljnega leta 2004. Od takrat je Janša trikrat zapored izgubil na volitvah.

Predsednik Borut Pahor bo mandatarstvo, pravico do prve noči, do prvega poskusa sestave vlade, ponudil tistemu, ki bo na volitvah zbral največ glasov. Četudi bodo po volitvah vse tri stranke izenačene, četudi bodo imele primerljivo število poslancev, bo imela prednost tista stranka, ki jo bo podprlo največ volivcev.

To bo zgolj prvi korak. Slovenski politični sistem predvideva koalicijske vlade, desne, leve, sredinske, velike ali male koalicije. Eno od glavnih vprašanj letošnjih volitev torej ni samo, kdo bo zmagal na volitvah, ampak tudi komu bo uspelo sestaviti vlado. Župan Ljubljane Zoran Janković je leta 2011 zbral 28 odstotkov glasov, njegova Pozitivna Slovenija je bila največja stranka v parlamentu, pa mu v naslednjih tednih vlade ni uspelo sestaviti. Danes je pred podobno težavo Janez Janša. SD je že pred časom zapisala, »da ne vidi, da bodo Socialni demokrati lahko v prihodnji vladi sodelovali s stranko SDS pod vodstvom Janše«. Podobno pravijo v DeSUS, Cerarjevi SMC, tudi Listi Marjana Šarca. Ta je pred dnevi v intervjuju za Objektiv izjavil, da ga zelo moti izključevalna politika Janeza Janše. Tudi glede vstopa v morebitno koalicijo s SDS je bil Šarec jasen. »V politiki vlada umetnost možnega, in ko bodo volitve končane in bomo prešteli, kdo ima koliko sedežev, bomo preigrali vse opcije. Mogoče pa tudi pri SDS ne bo Janez Janša tisti, s katerim se bomo pogovarjali.« Šarec Janšo zavrača zaradi njegovega načina vodenja politike, ki je izključevalen, velikokrat žaljiv, kamniški župan pa vseeno dopušča možnost, da bi se po volitvah pogovarjal s SDS, a brez Janše. »Saj tudi nihče ni mislil, da bo berlinski zid padel,« je odgovoril na vprašanje, ali si predstavlja SDS brez voditelja.

Sodelovanja s stranko, ki jo vodi Janez Janša, pa (vsaj za zdaj) ne zavračajo samo voditelji strank. Na merjenju volilnih namer, ki jo je med 19. in 20. aprilom pripravila Ninamedia, vzorec je bil velik 700 oseb in uravnotežen po starosti, izobrazbi in socialdemografski strukturi, so respondente med drugimi spraševali, ali bi volili stranko, ki bi si jo izbrali, če bi ta po volitvah stopila v koalicijo s SDS.

Volivci stranke DeSUS, ki je bila dvakrat že v koaliciji s SDS, večinsko zavračajo takšno povezovanje, 50 odstotkov bi jih v primeru pakta Erjavec-Janša volilno namero spremenilo. Pri volivcih SD je takšnih 68,5 odstotka, pri SMC 63 odstotkov, pri Listi Marjana Šarca pa 56,4 odstotka. Velja tudi nasprotno, volivci DeSUS, SD, SMC in LMŠ večinsko podpirajo neko (levo) sredinsko koalicijo, v kateri ne bi bilo stranke SDS.

Kaj torej preostane Janezu Janši? Scenarijev je več. Če zmaga, se bo verjetno povezal s prenovljeno Novo Slovenijo in stiskal pesti za še kakšne druge stranke, denimo Združeno desnico, da se morebiti prebijejo čez volilni prag. Lahko mu bo s prenovljeno mostograditeljsko retoriko uspelo prepričati tiste, ki ga sedaj zavračajo – tako povezovalno je deloval neposredno po volitvah leta 2004. Obstaja še tretja možnost. Janši se lahko ponovi politični debakel, ki ga je pred sedmimi leti doživel njegov veliki konkurent Zoran Janković. Janša bo junija zmagal na volitvah, a vlade ne bo mogel sestaviti.

Na koncu bo vse odvisno od političnih strank. In od dveh vprašanj. Ali se bodo stranke držale javno izrečenih zavez o tem, da zavračajo politiko, ki jo je vodil Janez Janša, žalitve in manipulacije. In ali bodo upoštevale pričakovanja o povolilnih povezavah, ki jih nakazujejo volivci. Politika je res umetnost možnega, a politika naj bi bila, vsaj v Sloveniji, kjer so volivci razočarani, zdaj pa zares povezana tudi z vrednotami in elementarnim poštenjem.