Pogovoriti se moramo o vojski

Vlada je na eni izmed zadnjih sej tako na tiho, brez medijskega trušča sprejela sklep, po katerem bo Slovenska vojska v prihodnjih letih dobila več denarja. Konkretneje: srednjeročni obrambni načrt predvideva, da se bo vojaški proračun od leta 2018 vsako leto povečal za 43 milijonov evrov, dokler leta 2023 ne bo dosegel 679 milijonov evrov na leto. Za marsikoga je to še premalo, saj naj bi delež obrambnih izdatkov takrat, če bo spreminjanje BDP takšno, kot se predvideva, znašal »zgolj« 1,11 odstotka, ne pa dva odstotka, kakor »priporoča« Nato.

Še sveži načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alan Geder je za Večer dejal, da je denarna injekcija prešibka. »Razumeti moramo, da je za nami velika finančna luknja. Osem let država ni v vojsko vložila nič. Če bi skozi krizno obdobje obdržali višino izdatkov na ravni 1,6 odstotka BDP, kolikor je delež za obrambo znašal še v letu 2010, bi po naših izračunih v tem času prejeli 2,1 milijarde evrov več,« je dejal. Glavni vojaški cilj je vzpostavitev dveh bojnih bataljonskih skupin, kar naj bi skupaj stalo okoli 1,3 milijarde evrov. Gre za dolgoročni, skoraj deset let trajajoč projekt.

Naj povzamemo – vlada je vojski torej odobrila dodaten denar, a vojska pričakuje še več. Ne le sredstev, pač pa tudi spodbud za poklicne vojake, poleg višjih plač naj bi ti imeli, tako Geder, dodatne bonitete za vojaški poklic: brezplačen vrtec, davčne olajšave, popust pri nakupu vozil, ugodnejše posojilo za nakup stanovanja itd. Klic domovine se pri poklicnih vojakih šteje predvsem v evrih.

Obstaja pa tudi drugačen pogled. Stranka Levica že nekaj časa zbira podpise peticije, s katero bi rada oblast prepričala, da je milijardna naložba v vojsko, v ekspedicijske bataljonske sile nesmiselna in škodljiva. Denar bi raje vložili v razvoj in blaginjo družbe. V bližnji prihodnosti Levica načrtuje tudi referendum o izstopu iz Nata. »V Evropi obstaja kar nekaj majhnih držav, ki niso članice Nata,« je za Dnevnik dejal koordinator Levice Luka Mesec. »Sosednja Avstrija je nevtralna, enako Švica, Švedska, Finska, to so države, po katerih se lahko zgledujemo.« Avstrija za vojsko nameni 0,8 odstotka BDP, ima pa popolnoma drugačno ureditev, med drugim pozna šestmesečno obvezno služenje vojaškega roka. Na vprašanje, kaj bo z naborništvom, če bomo res zapustili Nato, Levica za zdaj ne zna ponuditi jasnega odgovora. Nekateri v stranki ponovno uveljavitev naborništva podpirajo, drugi razmišljajo o kombinaciji naborniške in poklicne vojske. A dvom in opozorila o nesmiselnosti oboroževanja in povečevanja stroškov so upravičeni.

Levica ni edina, ki opozarja, da je zasnova Slovenske vojske zgrešena, s stališča števila vojakov in opisa njihovih del in nalog. Eden izmed takšnih je general Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba. Podbregar že leta govori, da bi se moralo število vojakov zmanjšati, da bi se morale povezati vojska, policija in druge institucije iz sistema za zaščito in reševanje. Slovenija je pač premajhna, da bi imela klasično strukturo vojaških sil. Prav tako to ni potrebno z varnostnega vidika.

Mladina je leta 2010 pripravila peticijo »Ukinimo vojsko«, s katero je predlagala korenito reformo slovenskih oboroženih sil. Podpisalo jo je 9000 ljudi, vendar politika resne, argumentirane razprave o prihodnosti vojske ni želela sprejeti, ampak je Mladini očitala, da je nedržavotvorna. V osmih letih se stanje vojske ni bistveno spremenilo. Je pa dobila več orožja. V prihodnjih letih prihajajo novi osemkolesniki, tudi samovozeče havbice, pa štirikolesniki, brezpilotna letala za nadzor meje, takšne in drugačne vojaške dobrine, ki jih prodajajo naši prijatelji v zvezi Nato …