IK, STA

 |  Politika

"Slovenci v Bruslju nastopili strokovno, Hrvati brez novih argumentov"

"Naši predstavniki v Bruslju so nastopali strokovno in tako tudi odgovarjali, hrvaška stran pa ni predstavila nobenih novih argumentov," je o obravnavi o arbitraži, ki je danes potekala v Bruslju, povedal slovenski zunanji minister Karl Erjavec

Slovenska stran je z ustno obravnavo o arbitraži, ki je danes potekala na sedežu Evropske komisije, po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zadovoljna. Kot je povedal v izjavi za medije v Ljubljani, je komisija razpravo vodila na strokovni ravni. Tako so nastopali tudi slovenski predstavniki, hrvaška pa je predstavila le politične argumente.

Predstavniki slovenske delegacije so bili po Erjavčevih navedbah s sestankom zadovoljni. "Komisija je po njihovih besedah sestanek vodila na strokovni ravni, takšna so bila tudi vprašanja. Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno," je povedal.

Hrvaška stran je po ministrovih besedah v obravnavi nastopala s političnimi argumenti, torej da arbitražna razsodba ne obstaja, zaradi česar je ne morejo implementirati. Trdili so tudi, da neuresničevanje ne predstavlja kršitve prava EU.

"Evropska komisija je iskala povezavo med neimplementacijo arbitražne razsodbe in pravom EU. Naši predstavniki v Bruslju so nastopali strokovno in tako tudi odgovarjali, hrvaška stran pa ni predstavila nobenih novih argumentov," je povedal Erjavec.

Postopek se bo po njegovih besedah zdaj nadaljeval z mnenjem, ki ga lahko pripravi komisija. Še prej bo pripravila poročilo za kolegij komisarjev, ki se bo odločil, ali bodo izdelali posebno mnenje, ki bo del postopka pred Sodiščem EU. "Seveda pa se lahko kolegij odloči tudi, da ne poda nobenega mnenja," je pojasnil.

Po neuradnih napovedih se je pričakovalo, da bo ustna obravnava zgolj postopkovni korak, in presenečenj ni bilo. Vsaka stran je predstavila znana stališča. Morda je glede na izkušnje s politično Junckerjevo komisijo nekoliko pozitivno presenetilo, da je komisija nastopila zelo strokovno, tehnično in korektno, je bilo slišati neuradno.

Minister je sicer zelo zadovoljen, da so slovenski predstavniki danes dobili potrdilo, da so svoja stališča argumentirali pravilno in bo to dobra popotnica v primeru nadaljevanja postopka pred Sodiščem EU.

Obravnava je potekala v okviru 259. člena pogodbe EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja prava unije. Člen je sredi marca sprožila Slovenija zaradi kršitev prava unije, ki so posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe.

Pravna služba komisije je sicer že julija lani potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU. Komisija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe obe strani tudi pozvala k njeni uresničitvi. A kljub hrvaškemu zavračanju tega poziva v komisiji, katere vodstvo je iz iste evropske politične družine kot hrvaški premier Andrej Plenković, doslej niso storili ničesar.

Po neuradnih napovedih se je pričakovalo, da bo ustna obravnava zgolj postopkovni korak, in presenečenj ni bilo. Vsaka stran je predstavila znana stališča. Morda je glede na izkušnje s politično Junckerjevo komisijo nekoliko pozitivno presenetilo, da je komisija nastopila zelo strokovno, tehnično in korektno, je bilo slišati neuradno.

Vprašanja komisije so bila po neuradnih navedbah zelo konkretna, osredotočala se je na povezavo med arbitražno odločbo in evropskim pravnim redom.

Vprašanja komisije so bila po neuradnih navedbah zelo konkretna, osredotočala se je na povezavo med arbitražno odločbo in evropskim pravnim redom. Vprašanje, ali bo komisija podala mnenje, ostaja odprto.

Vprašanje, ali bo komisija podala mnenje, ostaja odprto. Prav tako še nima odgovora na vprašanje, kdaj je pričakovati odločitev komisije. Danes naj bi bila komisija le izpostavila, da je rok za podajo mnenja vključno ponedeljek 18. junij, ker je 16. junij, ko se trimesečni rok dejansko izteče, sobota.

Teoretično lahko Slovenija tožbo vloži takoj naslednji dan, torej 19. junija.

Razdelitev meje

Razdelitev meje
© arhiv arbitražnega sodišča

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.