11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Zakaj pa ne Levica?
Prišel je čas, da stranka Levica iz parlamentarnega geta, kjer deluje kot okras, postane stranka, ki si upa vladati, ki si upa prevzeti del odgovornosti
Takoj na začetku mandata vlade Mira Cerarja je Levica začela nasprotovati prodaji Telekoma. Ni bila edina, a tudi njen političen pritisk je pripeljal do tega, da Telekom na koncu ni bil prodan.
© Borut Krajnc
Stranka Levica, ki se je pred štirimi leti ponašala s pridevnikom združena, je bila na volitvah leta 2014 veliko presenečenje. Koalicija civilnih gibanj in strank, zraslih iz časa vstaj in uličnega političnega aktivizma na eni ter teoretičnega premišljevanja o prihodnosti socializma na drugi strani, se je z dobrimi 52.000 glasovi prebila v parlament. Zbrala je le 60 glasov manj kot nekoč velika SD. Kar je bilo po svoje pričakovano, socialni demokrati niso več tisto, kar so bili, njihova politika je skrenila stran od socialne države in zagovarjanja pravic delavstva. Vse to je bilo pred štirimi leti, v času, ko je tretjina volivcev polagala upe v etično prenovo družbe in neizkušenega pravnika Mira Cerarja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.