11. 5. 2018 | Mladina 19 | Družba
Slepi tir
Z gradnjo Tivolskega loka bi železniški promet skozi središče Ljubljane občutno zmanjšali
Območje, kjer naj bi se začel Tivolski lok
© Borut Krajnc
Slovenija je bila pri gradnji avtocestnega križa zelo učinkovita. Resda je bil projekt drag, a se ga je lotila pogumno in ga izpeljala dokaj hitro. Popolnoma drugače pa je, ko gre za gradnjo ali vsaj posodobitev železniškega omrežja. Tako se projekt ljubljanskega železniškega vozlišča že osem let ni premaknil z mrtve točke. »Kamionski promet na ljubljanskem avtocestnem obroču narašča, zastoji so vsepovsod in popolnoma nesprejemljivo je, da se projekt ljubljanskega železniškega krožišča ne nadaljuje,« opozarja Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana. Velik korak naprej bi v Ljubljani naredili že s tem, če bi ponovno vzpostavili železniško tovorno progo Tivolski lok. Gre za nekaj sto metrov proge, ki bi zagotovila, da bi se tovorni vlaki iz Primorske izognili glavni ljubljanski železniški postaji in bi šli naravnost proti Gorenjski in naprej v Avstrijo. Tivolski lok je nekoč že obstajal, zgrajen je bil leta 1916, v času odprtja soške fronte, ko je Ljubljana postala eno od osrednjih vozlišč za oskrbovanje bojišča. Po prvi svetovni vojni je lok zaradi rapalske meje, ki je tedanjo zahodno Slovenijo dodelila Italiji, izgubil pomen. Obnovljen je bil leta 1944, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo, v rabi pa je ostal vse do šestdesetih let. Odstranili so ga, ko so zgradili podvoz pod železniškimi tiri na Celovški cesti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.