Slepi tir

Slovenija je bila pri gradnji avtocestnega križa zelo učinkovita. Resda je bil projekt drag, a se ga je lotila pogumno in ga izpeljala dokaj hitro. Popolnoma drugače pa je, ko gre za gradnjo ali vsaj posodobitev železniškega omrežja. Tako se projekt ljubljanskega železniškega vozlišča že osem let ni premaknil z mrtve točke. »Kamionski promet na ljubljanskem avtocestnem obroču narašča, zastoji so vsepovsod in popolnoma nesprejemljivo je, da se projekt ljubljanskega železniškega krožišča ne nadaljuje,« opozarja Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora pri mestni občini Ljubljana. Velik korak naprej bi v Ljubljani naredili že s tem, če bi ponovno vzpostavili železniško tovorno progo Tivolski lok. Gre za nekaj sto metrov proge, ki bi zagotovila, da bi se tovorni vlaki iz Primorske izognili glavni ljubljanski železniški postaji in bi šli naravnost proti Gorenjski in naprej v Avstrijo. Tivolski lok je nekoč že obstajal, zgrajen je bil leta 1916, v času odprtja soške fronte, ko je Ljubljana postala eno od osrednjih vozlišč za oskrbovanje bojišča. Po prvi svetovni vojni je lok zaradi rapalske meje, ki je tedanjo zahodno Slovenijo dodelila Italiji, izgubil pomen. Obnovljen je bil leta 1944, ko je bila Ljubljana pod nemško okupacijo, v rabi pa je ostal vse do šestdesetih let. Odstranili so ga, ko so zgradili podvoz pod železniškimi tiri na Celovški cesti.

»Zaradi povečevanja tovornega prometa bi bilo Tivolski lok smiselno spet vzpostaviti, saj bi z njim železniški tovorni promet skozi ožje mestno središče Ljubljane občutno zmanjšali, s tem pa tudi hrup, ki ga spremlja,« pravi Gajšek. Danes gre približno 30 tovornih vlakov vsak dan s primorskega kraka proti gorenjskemu in v nasprotni smeri. Ker neposredne tirne povezave med primorsko in gorenjsko progo ni, morajo ti vlaki peljati na glavno postajo, se tam ustaviti in zamenjati smer vožnje. To pomeni, da gre danes skozi ožje mestno središče 60 tovornih vlakov na dan samo zato, da na glavni postaji »obrnejo«.

S ponovno vzpostavitvijo Tivolskega loka bi se povečala prometna pretočnost, skrajšal bi se potovalni čas, glavna železniška postaja pa bi bila razbremenjena. Na direkciji za infrastrukturo sicer že kar nekaj časa pripravljajo državni prostorski načrt za Tivolski lok, vendar poteka trase še vedno niso povsem jasno določili, saj se glede tega še usklajujejo s pivovarno, ki bi morala žrtvovati del parcele, kjer ima tovarniški kompleks. Medtem ko se država usklajuje z lastniki pivovarne (nizozemskim velikanom Heineken), se stroški naložbe vse bolj napihujejo. Prvotno je bila vrednost projekta Tivolski lok ocenjena na 15 milijonov, danes pa na direkciji za infrastrukturo ocenjujejo, da bodo celotni stroški znašali približno 60 milijonov. Kljub štirikrat višjim stroškom za nekaj sto metrov proge so na direkciji prepričani, da se naložba vendarle splača.

Umeščanje Tivolskega loka v prostor naj bi končali leta 2019, sledili bodo odkupi zemljišč, projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja, nato pa bo sledila izvedba, ki naj bi trajala predvidoma dve leti. To pomeni, da Tivolski lok celo po najoptimističnejšem scenariju ne bo zgrajen pred letom 2022.