Razkol na inšpektoratu za delo

Sindikalni zaupnik Boštjan Račič je prejšnji teden od glavne inšpektorice Nataše Trček prejel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja

Osrednjo državno institucijo, ki bi morala nadzirati spoštovanje zakonsko zagotovljenih delavskih pravic, pretresa konflikt med vodstvom in delom zaposlenih. Napetosti so prejšnji teden dosegle nov vrh z odločitvijo glavne inšpektorice Nataše Trček o vročitvi opomina pred odpovedjo delovnega razmerja sindikalistu Boštjanu Račiču. Ta že nekaj let velja za njenega najbolj glasnega kritika. 

V veliki meri je bil razlog za potezo vodstva pogovor med Račičem in eno izmed vodij območne enote inšpektorata glede domnevno spornega izbora kandidata za zaposlitev na položaju inšpektorja za varnost pri delu. Po mnenju sindikata je bil namreč izbran neprimeren kandidat, Račič pa je zato od svoje nadrejene v telefonskem pogovoru terjal pojasnila, pri čemer naj bi uporabil neprimerne izraze. V elektronskih sporočilih, ki sta si jih izmenjala naknadno, pa ji je med drugim zatrdil, da bo o zadevi obvestil vodstvo Sindikata državnih organov, kar naj bi prejemnica razumela kot grožnjo. Poleg tega je glavna inšpektorica v odločbi o odpovedi sindikalistu očitala še, da svoje nadrejene ni pravočasno obvestil o izostanku iz dela zaradi opravljanja sindikalnih aktivnosti.

V Sindikatu državnih organov so prepričani, da omenjeni razlogi še zdaleč ne zadostujejo za vročitev opomina pred prekinitvijo delovnega razmerja. Zato ocenjujejo, da gre pri ravnanju glavne inšpektorice "izključno za napad na delo sindikalnega zaupnika, predvsem pa na delo in poskus blokade sindikata IRSD. Za poskus discipliniranja." Vodstvo sindikata tovrstne očitke zavrača. Tiskovna predstavnica Branka Knafelc nam je v telefonskem pogovoru zatrdila, da ukrep ni povezan z Račičevimi kritikami na račun glavne inšpektorice in njenih najožjih sodelavcev.

Odnos med Trčkovo in Sindikatom državnih organov je napet že vse od leta 2014, ko je sindikat ustanovil izpostavo na inšpektoratu za delo.

Odnos med Trčkovo in Sindikatom državnih organov je napet že vse od leta 2014, ko je sindikat ustanovil izpostavo na inšpektoratu za delo. Od takrat je vodstvu očital več spornih potez, med njimi sistemizacijo (za katero je bilo ustrezno soglasje ministrstva izdano z nekajletno zamudo) in zapiranje nekaterih enot, napredovanje in nagrajevanje določenih kadrov ter delovanje posebne projektne skupine za sodelovanje z delodajalci, s katero naj bi se že tako preobremenjenim inšpektorjem po nepotrebnem nalagale še dodatne obveznosti. Vodstvo inšpektorata ob očitkih odgovarja, da se "že več kot dve leti ukvarjamo z nenehnimi napadi tako notranjega sindikata kot sindikata državnih organov, hkrati pa se ukvarjamo tudi z obravnavo te tematike na odborih Državnega zbora RS." Dodali so, da je delovanje organa do sedaj temeljito pregledalo že več institucij, ki niso našle nepravilnosti.

Ob tem pa inšpektorat ostaja kadrovsko podhranjen. Med 77 zaposlenimi inšpektorji in inšpektoricami jih je za področje pravic iz delovnih razmerjih zadolženih 42. Na enega inšpektorja za delo tako pride več kot 5.000 poslovnih subjektov. Parlamentarni odbor za delo je zato lani na predlog Levice s posebnim sklepom vladi naročil zaposlitev dodatnih 20 inšpektorjev, vendar so jih na koncu zaposlili zgolj pet, pa še te le do konca volilnega leta. Na isti seji je Levica zahtevala tudi razrešitev glavne inšpektorice Trčkove, vendar s predlogom ni bila uspešna.