Demonstracije Proti politiki sovraštva

V Ljubljani bodo 31. maja, tri dni pred volitvami, demonstracije zoper radikalno desnico in napovedani zasuk v orbanizacijo

Volitve po vseh evropskih državah zadnja leta spremljajo ostre demonstracije, na katerih ljudje s prisotnostjo in svojimi telesi kažejo nasprotovanje vzponu skrajnih političnih idej in strank. Tako so bile demonstracije zoper porajajočo se podporo izključujoči politiki svobodnjaške stranke v dneh pred volitvami na Dunaju pa zoper AfD (Alternativo za Nemčijo) po nemških mestih, navsezadnje tudi na Madžarskem – in to čeprav je bilo vnaprej jasno, da bo Viktor Orbán ohranil podporo madžarske javnosti za svojo izključujočo politiko. V večini držav je prav ta solidarnostni trenutek – ko se je pokazalo, da ljudi, ki se niso pripravljeni sprijazniti s politiko izključevanja in s terorjem politike, ni tako malo in da so se temu pripravljeni postaviti po robu s svojimi telesi – vzpostavil javno fronto in v velikem obsegu pomagal premagati tesnobo in strah.

Zdelo se je, da v Sloveniji tokrat organiziranih protestov ne bo, navkljub brezkompromisni kampanji SDS in nekaterih drugih strank, na primer SLS, ki je državo »okrasila« s plakati, na katerih je pisalo »Slovenija ni samo Ahmad«. A ta teden se je nato povezalo ducat organizacij in še več posameznikov, ki so se odločili, da je treba pokazati, da spreminjanja Slovenije v le še eno populistično vzhodnoevropsko državo ne bodo opazovali križem rok: »Vse največje zgodovinske grozote so se začele z organiziranim spodbujanjem sovraštva. S politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne. Namesto blaginje je sejala strah, namesto solidarnosti pa nasilje. Danes se s svojimi praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor. Nismo nasedli njenim lažem. Ne dovolimo, da nam zavlada!« S temi besedami je Koalicija proti politiki sovraštva, ki dogodek pripravlja, začela pozivati k udeležbi na demonstracijah, ki bodo v četrtek, 31. maja, ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani.

In zakaj demonstracije? Razlog je seveda izključujoča kampanja stranke SDS, zasnovana na populističnih, nacionalističnih in predvsem izključujočih geslih, ki pri ljudeh zbujajo občutek strahu in podžigajo nestrpnost. K udeležbi naj bi v teh dneh pozvali vse organizacije civilne družbe, ki ne sprejemajo jezika izključevanja, seveda pa tudi posameznike, ki jim ni vseeno, v kakšni družbi živijo in kaj je v njej dovoljeno izreči. Demonstracije imajo tudi jasen namen: pozvati ljudi, naj se udeležijo volitev in vplivajo na to, kakšno moč bo imela v prihodnjih štirih letih novega parlamentarnega sklica skrajna desnica pod vodstvom SDS. Pri organizaciji demonstracij ne sodeluje nobena politična stranka, ne gre za poziv k podpori ene stranke, temveč za poziv k ravnanju, ki bo čim bolj omejilo moč radikalne desnice, torej k izbiri kandidatk in kandidatov, ki svoje politike ne gradijo na izključevanju in sovraštvu.

Množične demonstracije zoper skrajne politike so v Evropi v letih porasta nacionalistične in rasistične retorike skrajne desnice postale pomemben gradnik upora zoper družbeno nazadovanje. Tudi zato, ker mediji demonstracij ne morejo spregledati. Tradicionalne metode političnega boja so tako še vedno pogosto zelo učinkovit odgovor na politiko laži, propagande in populizma, saj imajo izredno močan povezovalni učinek.