1. 6. 2018 | Mladina 22 | Družba
Vrata v raj
Za boljši javni promet
Gneča pred vhodnimi vrati ljubljanske trole
© Uroš Abram
Ljubljanski potniški promet je zadnja leta dobil nekaj pridobitev, ki omogočajo udobnejše in hitrejše potovanje. Predvsem zaradi rumenih pasov, rezerviranih za avtobuse in taksije, se je na nekaterih odsekih potovalni čas v prometnih konicah precej skrajšal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 6. 2018 | Mladina 22 | Družba
Gneča pred vhodnimi vrati ljubljanske trole
© Uroš Abram
Ljubljanski potniški promet je zadnja leta dobil nekaj pridobitev, ki omogočajo udobnejše in hitrejše potovanje. Predvsem zaradi rumenih pasov, rezerviranih za avtobuse in taksije, se je na nekaterih odsekih potovalni čas v prometnih konicah precej skrajšal.
A ureditev še vedno ni optimalna. Predvsem vstopanje potnikov na najbolj obremenjenih postajališčih je ozko grlo, ki pomembno podaljša čas stanja na postaji in s tem tudi potovalni čas. Zaradi daljšega stanja na postaji avtobusi bolj onesnažujejo zrak, kot bi bilo treba. Poleg tega so v prometnih konicah potniki v sprednjem delu avtobusa nagneteni do zadnjega kotička, zadnji del pa je na pol prazen. Zaradi dolgotrajnega vkrcavanja na prenapolnjene avtobuse se pogosto zgodi, da takoj za polnim vozilom pripelje povsem prazno, saj zaradi manjšega števila potnikov in zato krajšega vkrcavanja dohiti predhodnika.
Obstaja razmeroma preprosta rešitev – treba bi bilo omogočiti vstop pri vseh vratih avtobusa. S tem bi se avtobusi enakomerneje popolnili, precej pa bi se skrajšal čas stanja na postaji.
A Mestna občina Ljubljana in LPP se takšne rešitve otepata. Že pred nekaj leti sta na pobudo meščana odgovorila, da bi bila to predraga rešitev, ki ne bi prinesla želenega izboljšanja. Mnenja od takrat nista spremenila. »Zavedamo se, da ima vstop pri zadnjih vratih nekatere prednosti, ampak kljub temu moramo biti racionalni in gospodarni ter upoštevati, da bi vstop pri zadnjih vratih lahko pomenil manjši prihodek, višje stroške in manjšo varnost.«
Višje stroške naj bi povzročilo lažje in s tem pogostejše izogibanje plačilu, prav tako namestitev dodatnih validatorjev v avtobuse, slabšo varnost pa vstopanje pri zadnjih vratih pregibnih avtobusov, pri katerih voznik ne vidi nujno zadnjega dela. »Na podlagi rezultatov dosedanjih analiz se povprečna potovalna hitrost ne bi opazneje povišala zaradi vstopa pri vseh vratih, zaradi česar menimo, da uvajanje vstopa pri dodatnih vratih ni upravičeno.«
Leta 2012 so v San Franciscu omogočili vstopanje na avtobuse pri vseh vratih. Leta 2014 je tamkajšnji prevoznik SFMTA izdal poročilo, v katerem so glavni učinki povzeti takole: krajši postanki, hitrejše potovanje, vestnejše plačevanje.
Kot pravi dr. Matej Gabrovec, prometni geograf pri ZRC SAZU, je najpogostejši razlog za neuporabo javnega prometa časovna nekonkurenčnost, »zato so smiselni vsi ukrepi, ki skrajšajo potovalni čas, med njimi je tudi vstop pri vseh vratih«.
Po njegovih besedah takojšnja uvedba sicer ne bi bila upravičena, saj bi vključevala opremljanje starejših avtobusov, ki bodo morali zaradi okoljske neskladnosti kmalu v odpis. »Se je pa smiselno takoj začeti pripravljati na uvedbo čez recimo dve ali tri leta.«
Tudi dr. Matej Ogrin z oddelka za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in predsednik nevladne okoljske organizacije CIPRA ukrep podpira. »Stališče CIPRE je že vrsto let, da bilo vstopanje na avtobus lahko dovoljeno pri vseh vratih. S tem bi se skrajšal postanek avtobusov na postajališčih in tudi olajšalo vstopanje.« O nasprotnem ga ne prepriča niti utemeljevanje o povečanem izogibanju plačilu. »Tako in tako je dolžnost potnika, da se ’prijavi’ z urbano, nespoštovanje tega pravila pa naj odpravi učinkovit nadzor.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.