SDS se spreneveda

Za koga se že troši denar?

Demokracija in Nova24, medija, ki ju upravlja in nadzoruje SDS, sta danes popoldan objavila odgovore računskega sodišča na njihova vprašanja glede financiranja političnih strank – in ta naj bi SDS oprala vsakega suma. »Računsko sodišče zaprlo usta levičarjem,« so zapisali v Novi24, v Demokraciji pa: »Računsko sodišče o očitkih levice na račun SDS: Zakon o političnih strankah to ne šteje za financiranje političnih strank.«

V obeh medijih so avtorji izpostavili zgolj del odgovora, ki so ga dobili iz sodišča, in sicer: »V primerih, ko ima politična stranka ali njeni člani lastniški delež v drugih pravnih osebah (podjetjih), se zagotavljanje finančnih sredstev (bodisi v obliki povečanja kapitala ali dajanja posojil) tem pravnim osebam s strani tretjih oseb na podlagi Zakona o političnih strankah[1] (ZPolS) ne šteje za financiranje političnih strank." Niso pa posebne pozornosti posvetili nadaljevanju, to pa je:

»Če pa bi to podjetje stranki bodisi dalo donacijo bodisi izvedlo brezplačno storitev ali odobrilo tako imenovani izredni popust ali kako drugače dalo prispevek, pa bi se takšna ravnanja štela za financiranje političnih strank po ZPolS.« Ključno, in verjamemo da zgolj retorično vprašanje je, ali v Novi24 in Demokraciji, medijih ki so v lasti stranke SDS ali njenih funkcionarjev, ta tuj denar trošijo za propagando, namenjeno stranki SDS v predvolilnem času.

Računsko sodišče je glede tega Mladini odgovorilo: »Financiranje stroškov volilne kampanje s strani pravnih oseb zasebnega prava je po ZVRK prepovedano - po določbi 5. odstavka 14. člena ZVRK vse pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati strank. Kot financiranje pa se ne šteje samo denarni prispevek, pač pa tudi druge oblike prispevki po drugem odstavku 14. člena ZVRK, kot so brezplačne storitve, izredni popusti ter prevzem obveznosti ipd. Torej plačilo stroškov oglasov za volilno kampanjo določenega organizatorja volilne kampanje je druge oblike prispevek temu organizatorju, ki ga je dala oseba, ki je oglas financirala.«

Precej verjetno je, da računsko sodišče na koncu posebnih nepravilnosti pri financiranju kampanje SDS niti ne bo našlo.

Precej verjetno je, da računsko sodišče na koncu posebnih nepravilnosti pri financiranju kampanje SDS niti ne bo našlo. Zato je več formalnih razlogov: v SDS so kampanjo začeli mnogi prej, kot traja uradna, enomesečna kampanja, ki jo bo preverilo računsko sodišče, oglase SDS na svetovnem spletu so objavljali mnogi anonimni uporabniki, nad katerimi omenjeno sodišče pregleda ne more imeti. Veliko je načinov, kako uspešno izigrati zakonodajo.

Ko so se pred desetimi leti, tik pred volitvami, v Sloveniji pojavila brezplačnika Ekpres in Slovenski tednik, ki sta ga financirala predvsem Pošta Slovenija in Telekom, in za katerega so pisali anonimni pisci, člani SDS, kot je kasneje ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija, so uredniki teh medijev objavili tudi devet velikih oglasov za SDS, v vrednosti 23.328 evrov. Oglasov nato stranki ni bilo treba plačati, je ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija, »z obrazložitvijo, da so bili napačno objavljeni.« Zakone je seveda mogoče izigrati. In prav zato: priča smo sprenevedanju.