Ko rečejo prekleti čefurji

V celoti objavljamo govor režiserke in kolumnistke Ivane Djilas, ki ga je imela na četrtkovih demonstracijah Proti politiki sovraštva

Ko rečejo prekleti čefurji, to sem jaz.

Ko rečejo postrelite migrante, mislijo name, jaz sem ekonomska migrantka.

Ko rečejo črnci, sem mama otroka, ki je temnopolt.

Ko pošiljajo stran vse, ki jim materni jezik ni slovenščina, tudi to sem jaz.

Ko se bojijo drugih religij, si mislim, da to nisem jaz, jaz sem vendar ateistka, ampak prihajam iz dveh družin komunistov in partizanov, tako da ... tudi to sem jaz.

Ko rečejo parazitski umetniki, sem to spet jaz.

Vsaj, ko grozijo gejem, to nisem jaz, jaz nisem gej ... ampak bi lahko to bil moj otrok - tako da ... sem tudi to jaz.

Ko jim niso všeč izobražene in liberalne ženske. Jaz sem ženska, ki opravlja moški poklic.

Ko rečejo debela prasica, sem to jaz.

Vse to sem jaz in tudi vi. In jutri so to lahko oni.

In ko se delam, da vse to nisem jaz. Da ne slišim.
Ko nočem stati tukaj pred vami in biti angažirana.
Ko nočem biti pogumna in se izpostavljati.
Ko bi rada samo v miru sobivala.

Vse sem, vse jaz: čefurka, migrantka, črna, mama, socialistka, gej, ateistka, umetnica, feministka, prekarna delavka, liberalna ženska.

In danes sem še pogumna. Ker sem v to prisiljena.