V parlamentu bo le 22 žensk oziroma manj kot četrtina

V Državnem zboru bo po zadnjih parlamentarnih volitvah bistveno manj poslank kot doslej

Poslanske sedeže bo v novem sklicu Državnega zbora (DZ), kot kažejo delni neuradni izidi nedeljskih volitev, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije. Osmi sklic DZ bo po dosedanjih izidih spolno precej manj uravnotežen, kot je bil pretekli. Med 90 poslanci bo namreč le 22 žensk oziroma dobrih 24 odstotkov, kar so v Ženskem lobiju Slovenije že označili za razočaranje pa raznolika starostna struktura novoizvoljenih poslancev, stari so od 28 od 73 let.

Italijansko narodno skupnost v državnem zboru bo zastopal strokovni vodja izolske bolnišnice in izolski podžupan Felice Žiža, madžarsko pa predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Zaradi proporcionalnega volilnega sistema z volilnimi okraji, ki velja v Sloveniji, ni nujno, da so v DZ izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Med poslanci, izvoljenimi v nedeljo, so tako nekateri prejeli več tisoč, drugi pa le nekaj sto glasov. Volilna aritmetika pa je nekatere stala uvrstitve v DZ.

Na tokratnih volitvah so sicer v marsikateri stranki stavili tudi na v javnosti prepoznavne obraze, med njimi igralce, glasbenike in športnike, a pri tem niso bili najbolj uspešni. Tako v poslanskih klopeh ne bomo videli pevcev Alenke Gotar in Lada Leskovarja pa tudi nekdanjega košarkarja Saše Dončića in kuharice Alme Rekić ne.

V poslanskih klopeh ne bomo videli pevcev Alenke Gotar in Lada Leskovarja pa tudi nekdanjega košarkarja Saše Dončića in kuharice Alme Rekić ne.

Zaradi slabega volilnega rezultata se obetajo spremembe v vodstvih več strank. Tako je s položaja že odstopil predsednik SLS Marko Zidanšek, saj mu SLS ni uspelo pripeljati v DZ, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol. Stranko bo do kongresa zastopal eden njenih podpredsednikov, najverjetneje bo to Primož Jelševar.

Svoj odstop je sicer že v nedeljo ponudil predsednik NSi Matej Tonin, saj stranka ni dosegla cilja desetih odstotkov, ampak po dosedanjih delnih neuradnih izidih 7,13 odstotka. O njegovi ponudbi bo odločal svet stranke, bo pa pred tem prve analize volitev opravil tudi izvršilni odbor stranke. Glede na to, da je stranka rezultat glede na prejšnje volitve vendarle precej izboljšala, ni pričakovati, da bi organi stranke Toninov odstop sprejeli.

Prav tako pa bo prišlo do sprememb v vodstvih nekaterih strank, ki so dosegle manj kot odstotek podpore. Danes je tako že nepreklicno odstopil predsednik stranke ReSET Martin Ivec. Da so spremembe v vrhu stranke neizbežne, pa meni tudi predsednik sveta Stranke slovenskega naroda Miha Majc.

Malo drugače pa je v stranki, ki naj bi zastopala upokojence. Čeprav je Erjavec pred volitvami napovedoval, da bodo celo izboljšali rezultat iz volitev pred štirimi leti, pa so ga na koncu prepolovili. V DZ se ni uvrstil niti Erjavec, ki to šteje za osebni poraz. DeSUS očitno ni pomagala sklenitev levega bloka z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem niti v Ljubljani. V štirih ljubljanskih okrajih se sploh ne bi prebili v DZ, kaže podrobnejši pogled sicer še delnih neuradnih rezultatov.

Vrnitev SNS v DZ pa so omogočili predvsem glasovi volivcev iz volilnih enot vzhodno od Ljubljane in stranki prinesli po enega poslanca iz enot Maribor, Ptuj, Novo mesto in Celje. Kandidate SNS je po za zdaj preštetih glasovnicah, ki predstavljajo delne neuradne izide, obkrožilo približno 36.900 oziroma 4,2 odstotka volivcev.

Vrnitev SNS v DZ so omogočili predvsem glasovi volivcev iz volilnih enot vzhodno od Ljubljane in stranki prinesli po enega poslanca iz enot Maribor, Ptuj, Novo mesto in Celje.

V nevladnih organizacijah upajo, da SDS, ki je zmagala na predčasnih volitvah v DZ, ne bo uspelo sestaviti vlade. V tem primeru namreč ni mogoče pričakovati nič dobrega za nevladne organizacije, ki se borijo za človekove pravice, svobodo izražanja in pravno državo, menijo. Bojijo se tudi prekinitve financiranja njihovih programov.

Kulturniki pa so predvsem v pričakovanju informacije, kdo bo prevzel resor in kaj naj stori za izboljšanje položaja na tem področju.