22. 6. 2018 | Mladina 25 | Družba
Spajanje narave in arhitekture
Ozelenitev stavb za mesta prihodnosti
S tropskim rastlinjem prerasel hotel PARKROYAL on Pickering, za katerega so načrte naredili v studiu WOHA, je eden od najuspešnejših primerov integracije narave v arhitekturo. V vročem in vlažnem singapurskem podnebju je to kljub možnostim sodobne klimatizacije še vedno najbolj trajnostna rešitev.
© Patrick Bingham-Hall
Odnos med naravo in arhitekturo je zapleten, včasih si narava in arhitektura celo nasprotujeta. Večji del zgodovine se je človek z gradnjo bivališč, torej z arhitekturo, skušal zavarovati pred nevarnostmi in tegobami, ki so mu pretile v naravi – pred mrazom, padavinami, vetrom, najrazličnejšimi plenilci … Arhitektura in z njo urbanizem sta v bistvu nasprotje narave, saj pomenita beg in zatočišče pred njo. A takoj ko so se ljudje osvobodili neposredne življenjske odvisnosti od narave – sprva je imela to možnost le družbena elita, od industrijske revolucije pa tudi nižji družbeni sloji –, so jo začeli pogrešati in jo, ukročeno, ponovno vključevati v svoje življenjsko okolje v obliki vrtov, zelenih atrijev, parkov, drevoredov in drugih zelenih površin. Prastara je tudi navada, da skušamo domove olepšati in popestriti z rastlinjem, na primer okrasnim cvetjem, ali pa vsaj z motivi, povzetimi iz narave, na okrasju, poslikavah, tapetah … Zadnja desetletja pa obstaja težnja, da bi naravo čim bolj vključili tudi v arhitekturo samo, jo z zgradbami čim bolj integrirali. V vedno bolj tehnicističnem bivalnem prostoru ter zaradi vse večjih in gosteje poseljenih urbanih okolij je potreba po tem vedno večja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.