22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
(Evropska) Severna Makedonija
Zakaj je bil makedonsko-grški »zmenek z zgodovino« tokrat neizbežen?
Prijateljski stisk roke med Ciprasom in Zaevom
© Profimedia
Sporazum o preimenovanju Republike Makedonije, od leta 1995 v mednarodnem pravu imenovane Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), v Republiko Severno Makedonijo, ki sta ga 12. junija v vasici ob Prespanskem jezeru podpisala grški premier Aleksis Cipras in njegov makedonski kolega Zoran Zaev, je pomembno poglavje v zgodovini Balkana. Ne le zato, ker se je z njim končal – za zunanje opazovalce morda benigni – večdesetletni spor med sosedama zaradi »slovanskega prilaščanja« naziva Makedonija, temveč zato, ker izpričuje, da je mogoče tudi na »hribovitem Balkanu«, kjer zgodovina, namišljena, potvorjena ali resnična, prebivalstva ne izpusti iz krempljev, spore urejati s sporazumi, ne le z orožjem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.