Župnik politični analitik

Čeprav je v Sloveniji z ustavo zagotovljena ločenost države od verskih skupnosti, je slovenska katoliška cerkev na lanskih predsedniških in na nedavnih parlamentarnih volitvah agitirala za politično desnico.

Tako je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) pred predsedniškimi volitvami odkrito promovirala stranko Glas za otroke in družino, znano po skrajnih pogledih na pravico do splava in beguncev; predsednik stranke Aleš Primc je bil osrednji govornik na Krekovem taboru v Selcih, ki ga je SŠK oglaševala na svoji spletni strani. Za spletni medij Domovina.je, ki je kritično poročal o zavezništvu med cerkvijo in Primcem, so iz škofovske konference pojasnili, da ta »podpira vse posameznike in organizacije, ki se v Sloveniji zavzemajo za temeljne vrednote družbenega nauka cerkve«.

Največja verska skupnost je v tednih pred državnozborskimi volitvami aktivnosti še stopnjevala; tako so od 13. maja do 3. junija, dneva glasovanja, po cerkvah brali posebno molitev za domovino, v kateri so duhovniki in verniki med drugim prosili boga, »da bi se jih vsi kristjani udeležili in odgovorno oddali svoj glas za vse, ki se zavzemajo za pravičnost in življenje, za družine in otroke, za okolje in versko svobodo«.

Duhovnik Ivan Maslo iz župnije Batuje pri Ajdovščini je teden po volitvah v redni okrožnici vernikom in vernicam predstavil izvirno analizo izidov. Oznanil je, da so »zadnje volitve prinesle veliki preobrat«, in ugotovil, da sta največji uspeh dosegli »krščanski« SDS in NSi, ki sta »pokazali veliko in novo politično samozavest, pogum, pripravili dobre politične, gospodarske in druge programe, izdelali samostojna stališča ...« Vse druge stranke je dušni pastir ocenil precej manj velikodušno. Četverec sredinskih strank – LMŠ, SMC, SD in SAB – po njegovem »zagotavlja sovražno držo do ljudstva in svojim volivcem zagotavlja koristi, ki naj bi prišle od že utečenih oblik delovanja totalitarne države«. Levica je po Maslovem mnenju »prava leninistična stranka, ki je v svojem bistvu protisistemska«.

Župnikova analiza razkriva izvirno pojmovanje politike. Po njem se državotvorna drža kaže s paktiranjem z madžarskim avtokratom in nezakonitim najemanjem posojil. Prizadevanja za višjo minimalno plačo in socialno pomoč, večjo obremenitev velikih dobičkov ter ohranitev javnega zdravstva in šolstva pa so po logiki duhovnika Masla nevarno početje.

Pri tem velja spomniti na razmišljanje sociologa dr. Rudija Klanjška, ki je v pogovoru za Mladino pojasnjeval, zakaj slovenska katoliška cerkev piha v isti rog z Janšo in Toninom. Kot je razložil Klanjšek, cerkev načrtno podpira politike, ki povečujejo tesnobnost in prestrašenost odtujenega posameznika, ki je »idealna tarča za politični, pa tudi verski ekstremizem. Zato se cerkev zavzema, da se pritisk na posameznika še okrepi; da se sama lahko predstavlja kot zdravilo, mora najprej ustvariti bolezen.«