9. 7. 2018 | Družba
»Slovenija spada med območja, kjer temperatura raste hitreje od svetovnega povprečja«
Vremenoslovec Andrej Velkavrh je spregovoril za našo posebno številko Mladina Intervju 2018
Andrej Velkavrh
© Uroš Abram
Andreja Velkavrha poznamo kot vremenarja, tistega s televizije, ki se malo nasmeji in zvečer pove, kaj nas čaka naslednji dan. A Andrej Velkavrh je tudi veliko več, predvsem ima rad naravo, ljudi in opozarja, da način življenja, kot ga živimo danes, vodi v propad. »Ljudje smo preveč aktivni, preveč smo učinkoviti, v bistvu bi morali manj delati, manj proizvajati, živeti v večjem sozvočju z naravo in sami s seboj,« pravi v pogovoru za posebno številko Mladine Intervju 2018.
Kam pripelje vsa ta aktivnost, izogon lenobe, slepa vera v gospodarsko rast in napredek, kam pripelje ta čas, ko se politiki radi pohvalijo, da gospodarska rast dosega rekordne ravni, hkrati pa zamolčijo, kdo so žrtve te gospodarske rasti, in da je med njimi tudi okolje, lahko vidimo tudi pri nas, v Sloveniji. Slovenija namreč, tako pravi, »spada med območja, kjer temperatura raste hitreje od svetovnega povprečja. Nekaj desetletij je premalo za dolgoročne napovedi, a trend rasti je dokaj zanesljiv«.
»Vsi ti programi so seveda uporabni, predvsem za napovedi v naslednjih dneh, a točna napoved, da bo deževalo ob točno določenem času na točno določenem kraju, je poleti lahko zelo zavajajoča. Niti slučajno tega ne morejo vedeti.«
(Andrej Velhavrh)
Vreme se bo torej spreminjalo, v Sloveniji bo vedno več ekstremov, nihanja, tudi nenavadno dolgih mirnih ali dinamičnih obdobji. V naravi se te spremembe danes že poznajo, recimo pri večji pojavnosti smrekovega lubadarja, več je insektov, komarjev, drugih žuželk.
Andrej Velkavrh sicer ne verjame v »chemtraile«, pa tudi telefonskim aplikacijam za napovedovanje vremena ne zaupa preveč: »Vsi ti programi so seveda uporabni, predvsem za napovedi v naslednjih dneh, a točna napoved, da bo deževalo ob točno določenem času na točno določenem kraju, je poleti lahko zelo zavajajoča. Niti slučajno tega ne morejo vedeti. No, tu in tam vseeno pogleda radarsko sliko padavin. Pa tudi ta ni vedno natančna, za vrednotenje vremenske napovedi več znanja in časa – instantne slike dežja, sonca in oblakov ne pomagajo veliko.«
V pravkar izdani posebni številki Mladine Intervju 2018 na 144 straneh objavljamo 16 poglobljenih pogovorov s 16 aktualnimi intervjuvanci, ki jih je opravilo 8 novinarjev. Na voljo na vseh prodajnih mestih tudi v naši spletni trgovini.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.