»Vohunski« števci

Približno polovici gospodinjstev v Sloveniji porabo električne energije že merijo tako imenovani pametni števci, majhni računalniki, ki sproti izračunavajo količino porabljene elektrike in jo redno sporočajo v podatkovno bazo lokalnega distributerja. Glede na veljavno zakonodajo naj bi bili pametni števci do leta 2025 nameščeni v vsa gospodinjstva.

Pametni števci operaterjem električnega omrežja poleg odčitavanja na daljavo in zaračunavanja električne energije v mesecu porabe omogočajo tudi natančnejši vpogled v obnašanje omrežja kot celote. Veljajo za ključni sestavni del pametnih omrežij prihodnosti, ki naj bi bila sposobna obvladovati vedno večja nihanja zaradi nepredvidljivih obnovljivih virov električne energije. Končni uporabniki pa bodo dobili možnost spremljanja porabe v svojem gospodinjstvu in sprejemanja ukrepov za učinkovitejšo rabo energije. Prav tako naj bi v prihodnosti dobili možnost, da v zameno za nižji končni račun sodelujejo pri uravnavanju proizvodnje in porabe v omrežju, denimo s tem, da na zahtevo izključijo določene velike porabnike energije v gospodinjstvu.

Prehajanje na pametne števce je svetovni trend, ki pa je s seboj prinesel tudi skrbi o varovanju zasebnosti porabnikov energije. Ti števci namreč omogočajo zelo natančno sledenje vedenju in navadam porabnika. Če so nastavljeni na pogosto zapisovanje podatkov, je iz grafa porabe mogoče brez težav razbrati, kdaj kdo vstaja iz postelje, kdaj hodi spat, kdaj pride iz službe, kdaj je več dni odsoten od doma.

»Pametni števec natančno pokaže dinamiko življenja. Iz porabe je mogoče sklepati marsikaj, ne samo to, ali si doma ali nisi, še več, kdaj imaš vklopljene najrazličnejše gospodinjske naprave. Naredi prerez tvojega življenja,« je prejšnji teden za RTV Slovenija opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. To je slovenskim podjetjem za distribucijo električne energije povzročilo obilo sivih las, saj jih je nedavno tudi opozorila, da nimajo zakonske podlage za zbiranje podatkov o porabi v 15-minutnih intervalih.

Elektro Ljubljana je največji slovenski elektrodistributer. Z električno energijo oskrbuje okoli 340 tisoč uporabnikov, kar je približno tretjina vseh v Sloveniji. Na njihovem območju je pokritost gospodinjstev in malih poslovnih uporabnikov s pametnimi števci za zdaj 46-odstotna. »S pametnimi števci so že v celoti pokrita področja Žiri, Kamnik, Domžale, Črnomelj in Novo mesto. V letošnjem letu naj bi se jim pridružila tudi Grosuplje in Metlika. Ljubljana je pokrita približno 40-odstotno,« razlaga vodja njihove službe za merjenje električne energije Tadej Šinkovec.

»Pametni števec natančno pokaže dinamiko življenja. Iz porabe je mogoče sklepati marsikaj, ne samo to, ali si doma ali nisi, še več, kdaj imaš vklopljene najrazličnejše gospodinjske naprave.«

Ti števci danes v bazo podatke o porabi sporočajo zgolj enkrat dnevno in beležijo samo dnevne vrednosti posameznega števca. V Elektru Ljubljana sicer odjemalcem nudijo tudi možnost, da si prek spletnega portala sami naročijo storitev odčitavanja števca vsakih 15 minut, a sta se do zdaj za to odločila le približno 2 odstotka uporabnikov. Si pa distributerji in tudi ostali igralci vsekakor želijo čim bolj podrobne podatke.

Po mnenju Tadeja Šinkovca so skrbi o vdiranju v zasebnost kljub temu odveč. »V merilnem centru se ne ukvarjamo s posameznimi odjemalci in ne vemo, komu pripada kateri podatek. Mi se ukvarjamo s števci. Čigavi so, nas ne zanima. Identiteta posameznega odjemalca se razkrije šele za potrebe obračuna, to pa se zgodi v sistemu, v katerem je vsak vpogled v podatke sledljiv.« Kot pravi, nimajo nikakršne potrebe po profiliranju uporabnikov. »Potrebujemo vpogled v to, kako se omrežje odziva na posamezne pojave. Ne zanima nas, kaj in kdo je nekaj priklopil, temveč kako se bo omrežje na to odzvalo. In z bolj podrobnimi podatki lahko z večjo zanesljivostjo, bolj kakovostno in cenovno ugodneje načrtujemo razvoj in vzdrževanje omrežja.«

Pri tem upa na čimprejšnjo rešitev zapleta z informacijsko pooblaščenko. »Rešitev je ustrezna sprememba zakonodaje in uvedba tako imenovanega opt-out sistema, po katerem bodo števci v osnovi nastavljeni na 15-minutno zajemanje podatkov, uporabniki, ki bodo temu izrecno nasprotovali, pa bodo lahko zahtevali izvzetje iz tovrstnega merjenja.«

Poudarja pa, da je rešitev zapleta ključna za upravičenost milijonskih investicij v pametne števce. »Če rešitve ne najdemo, lahko verjetno dejansko govorimo o nasedlem projektu. Pametni števec brez uporabe vseh naprednih funkcionalnosti ne more v celoti upravičiti investicij. Samo prihranek pri odčitavanju podatkov žal ni dovolj velik, da bi pokril stroške.«