Absurdna birokracija

Eden zadnjih sklepov, ki jih je sprejela prejšnja sestava parlamenta, je bila odločitev o povišanju socialne pomoči na 385 evrov. Čeprav gre za začasno povišanje, prejemnikov pa je »zgolj« 50.000, je sklep parlamenta naletel na negodovanje, politično kupčkanje, preživel je poskus blokade v državnem svetu, prišla pa so tudi svareča opozorila ministrstva za finance. To je zaradi zvišanja socialne pomoči začelo govoriti o rebalansu proračuna, četudi je prvo četrtletje javnim financam prineslo 60 milijonov evrov presežka.

A ker je parlament sprejel zakonsko zavezo, jo mora država uresničiti.

Kako država ne želi razumeti smisla socialne pomoči, dobro kaže primer varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Pravzaprav mnenje njenega urada o tem, da je zahteva ministrstva za delo, po kateri morajo že preverjeni upravičenci socialne pomoči zdaj, ko je ta višja, znova oddati vlogo za socialno pomoč, povsem ustrezna.

Gre za birokratizem in za, kot je v Dnevniku zapisal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, »nepojmljivo in nevzdržno podporo … formalističnemu izigravanju človekovih pravic«. Na uradu varuhinje človekovih pravic so namreč zapisali, da bi lahko država sicer poskrbela za bolj prijazno zakonsko ureditev, da pa ureditev, »ki zahteva aktivnost posameznika«, sama po sebi ne posega v človekove pravice. To je res, a res je tudi, kot pravi Krivic, da je spraševanje »upravičenca, ali želi zdaj prejemati ta višji znesek ali raje še naprej nižjega, v že tako zbirokratizirani državi nepojmljiv absurd«. Vsi upravičenci so morali ponovne vloge oddati do 1. junija; kdor je zamudil rok, se mu denarna pomoč ni povečala.

Državo jeseni čaka popravni izpit, vlada in parlament morata poleg absurdne birokratizacije spremeniti še nekaj. Zakonska novela o »izrednem« povišanju, ki je bila spomladi sprejeta v parlamentu, velja samo do konca leta. Če je parlament ne bo spremenil, se bo socialna pomoč v državi, ki se hvali z gospodarsko rastjo in proračunskim presežkom, znižala na 331 evrov. Za morebitno znižanje socialne pomoči upravičencem verjetno ne bo treba izpolnjevati novega obrazca.

Namesto da bi varuhinja človekovih pravic napisala mnenje, kjer bi pokazala na zakonsko-birokratske absurde in morebiti politike spodbudila, da vztrajajo pri višji socialni pomoči, se je raje oprijela interpretacije ministrstva za delo. Škoda – s tem na njeno delo po nepotrebnem pada slaba luč.