Med preteklostjo in prihodnostjo

Gostilna Štravs
Celjska cesta 43, Šmarje pri Jelšah
Tel.: 03 817 11 50
Pri Štravsu je ob ponedeljkih zaprto, ostale dneve pa delajo od 8. do 22. ure, razen ob petkih in sobotah, ko potegnejo eno uro dlje.

Ambient:
ravne linije, velika okna, svetel les, sodobni dizajnerski stoli in posodje, žolcasta lounge muzika – to so glavni atributi udobnega, vzorno prenovljenega lokala

Napitki:
vinska karta je spodobna (nekaj modre frankinje in ostalih bližnjih polnitev, obvezna doza Bricev), kar na srečo velja tudi za marže – 36 evrov za Četrtičevo epoco 2011 je super cena!

Dostopnost:
veliko lastno parkirišče, tudi za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
jurčki z jajcem in ocvirki ravioli s skuto ocvrt piščanec

Ne tako fino:
prepečena račja prsa pregosta panakota

Hladne predjedi zaračunavajo med 7 in 9 evrov, tople med 10 in 13, glavne jedi med 12 in 16, sladice pa po 5,5 evra.

»Izjemen letnik, to je pa že treba priznati!« se je ob pogledu na v prtičke izvezeno letnico ustanovitve v, kot kaže, pred kratkim resno in v sodobnem les/svetloba slogu prenovljeno gostilno Štravs v Šmarju pri Jelšah (hiša Denk kot inspiracija?) raznežil istega leta na svetlo djani Konzumov starešina. Ostalima članoma odprave na Štajersko se je zdela prenovljena štravsijada v veliko boljši formi kot njun osiveli kolega, a sta v svrho miru za mizo to modro zamolčala in mirno srebala vsak svoj kozarec penine.

Čeprav je nov duh časa poleg prostorske ureditve s kar nekaj zanimivimi intervencijami sporočal tudi jedilni list, je po drugi strani prav tu zaznati tudi precej ziheraških potez: najbolj očitno v rubriki korektnega, a brezpresežnega narezka kozjanskih suhih mesnin – suhe salame, špeha, vratu in še najbolj ljubke kuhane šunke ter krožnika lokalnih sirov, na katerem gre bolj ali manj za isti tip mlečnega proizvoda z različnimi dodatki. Precej prepričljivejši je bil Štravs v še eni klasični disciplini, ocvrtem piščancu: temu najprej slečejo kožo, ga lepo razkosajo, nato pa za maksimalno hrustljavost spanirajo z grobimi drobtinami panko. Sočnim in hrustljavim kosom piške priložijo všečno krompirjevo-fižolovo solato s čebulo in bučnim oljem, a kombinacija, všečnosti navkljub, ne pride niti blizu verjetno najboljšemu, kar so Štravsovi demonstrirali oni dan: v brdo mehkih in dišečih jurčkov so najprej kremasto vmešali jajca, za povrh pa še pest resno hrustajočih ocvirkov, nekaj njih tudi s kožo. Brez dvoma kandidat za naslov domačnega krožnika sezone; bravo!

Na posodobljeni strani se Štravsovi bolj ali manj uspešno trudijo z v teh krajih manj cenjenimi disciplinami: scumprati znajo dovolj kremasto in nedolžno začinjeno kremasto rižoto z repi kozic, uprizorijo v vseh pogledih – na oko, na nos, na zob in na jezik – odlične domače raviole s skuto, po drugi strani pa malo preresno vzamejo kuhanje al dente in (že tako malo preveč na prvo žogo opremljene) široke rezance s piščančjim filejem, paradižnikom in baziliko na mizo prinesejo napol surove.

Minorne preveč/premalo pečene pripombe smo zacahnali tudi pri obeh glavnih jedeh: recimo, da bi na žaru odimljeno svinjsko ribico raje imeli malo bolj pečeno, pečena račja prsa (z mlinci in rdečim zeljem) pa precej manj – a sta bili kljub temi obe jedi okusni, lepo začinjeni in postavljeni na krožnik. Ker Štravsovi tradiciji slovenskih podeželskih gostiln še vedno sledijo tudi z velikostjo porcij, smo na tej točki že kar veselo sopihali in odpenjali pasove, a smo za cenjeno bralstvo vseeno zmogli ugotoviti še, da je kombinacija kompaktnega čokoladnega bolj fondanta kot moussa z marakujo odlična, da je Štravsov domači vaniljev sladoled odličen in da je z rožmarinom odišavljena in s pomarančo postrežena panakota žal ziheraško preveč zaželatinjena. A da ne bo pomote: Štravsova posodobljaška ambicija že zdaj kaže prve prave nastavke, ob dodatno vloženem trudu, o čemer ne dvomimo, pa kani postati ena boljših postojank daleč naokoli. Srečno!