»Zmaga delavcev«

V času strme gospodarske rasti podjetja v delovno intenzivnih panogah vedno težje dobijo dodatne kadre, s katerimi bi zadovoljili povečane zahteve trga. Osnovna težava je v dejstvu, da je dobršen del slovenskih delavcev še zmeraj podplačan, prilivi v bilancah gospodarskih družb pa se premalo poznajo v denarnicah zaposlenih. Čeprav so se v lanskem letu dobički podjetij po podatkih Ajpesa povečali za 3,6 milijarde evrov, kar je 15 odstotkov več glede na leto prej, se je bruto plača povprečnega delavca povečala približno za 2,5 odstotka, to je za 38 evrov. Posledica je med drugim tudi odliv kadrov v tujino, kjer so plače višje, kar na našem trgu dela v posameznih panogah že ustvarja deficite delovne sile. Po podatkih Statističnega urada je konec leta 2017 novo delovno silo potrebovala že petina vseh slovenskih delodajalcev, letos so potrebe še dosti večje.

Precej medijsko izpostavljenih menedžerjev za stanje krivi delavce. Podjetnik Igor Akrapovič je lani javno potožil, da ne dobi varilcev, slovenske delavce pa je v svojih izjavah že večkrat označil za premalo marljive in preveč zahtevne. „ Pri srednjem in nižje izobraženem kadru je veliko takih, ki bi morda radi s čim manj dela čim bolj zaslužili,“ je izjavil v nekem intervjuju. Da so apetiti preveliki, izhaja tudi iz stališč delodajalskih združenj na čelu z Gospodarsko zbornico (GZS), ki redno opozarjajo, da mora produktivnost naraščati hitreje kot plače, ob napovedanih dvigih minimalnih plač pa so ostro protestirala. Toda v zadnjih mesecih so tudi slovenski delodajalci pričeli uradno priznavati, da so slovenske plače prenizke. In da je to eden ključnih razlogov za kadrovsko stisko v marsikateri gospodarski družbi.

Do tega spoznanja so prišli direktorji trgovskih podjetij. Njihova združenja so namreč pred dnevi s sindikati podpisala novo kolektivno pogodbo, s katero naj bi znatno izboljšali položaj 87.600 zaposlenih. Dogovor med drugim vsebuje določbo, da delavcem in delavkam ne bo treba delati na praznike, medtem ko so se dodatki za delo ob nedeljah precej povišali; urna postavka bo v povprečju znašala 10 evrov. Najpomembnejša točka nove pogodbe pa je sporazum o dvigih plač za posamezne tarifne razrede. Zaposlenim do petega razreda se bodo plače z januarjem 2019 povečale za pet odstotkov, nato pa čez sedem mesecev še za dva odstotka. Delavcem v najvišjih razredih pa se bodo osnovni prejemki že z januarjem povečali za desetino.

Podoben dogovor so že konec lanskega decembra dosegli sindikati in delodajalci v dejavnosti gostinstva in turizma. Z aneksom h kolektivni pogodbi so pomembno povišali predvsem osnovne plače poklicev v četrtem in petem tarifnem razredu, kamor spadajo kuharji in natakarji; njihovi mesečni prejemki so se povečali za 15 odstotkov. Predsednik sekcije gostinstva in turizma pri Združenju delodajalcev Igor Škrinjar je takrat potrdil, da so se delodajalci za dvig standardov odločili zaradi velikega odliva domačega kadra v tujino in v druge panoge: „S tem bomo tudi pridobili nov kader, predvsem pa ga je treba tudi zadržati.“

Ob dosedanjega miselnega okvira GZS in ostalih delodajalskih organizacij so dosežene spremembe kolektivnih pogodb dobrodošle in predstavljajo potreben obrat od trenda zniževanja delavskih pravic.

To je povsem drugačna miselnost, kot so jo v začetku tega meseca izkazali Sekcija za promet pri Obrtni zbornici (OZS) in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici (GZS). Da bi zadržali uhajanje podplačanih in preobremenjenih tujih voznikov, s katerimi blažijo pomanjkanje slovenskih kadrov, v Nemčijo ter k „nelojalni konkurenci“, sta na pristojno ministrstvo naslovili pobudo za spremembo zakonodaje, ki določa bivanje in zaposlovanje voznikov iz Bosne. Ti morajo po sedanjih predpisih po prihodu v Slovenijo oddelati najmanj leto dni pri istem delodajalcu, v kolikor želijo obdržati dovoljenje za delo v naši državi. Predstavniki prevozniških podjetij so se zavzeli, da bi se ta rok še znatno podaljšal, na pet let. To bi pomenilo, da bi morali tujci še petkrat dlje trpeti delovne pogoje in nizke plače, ki so že nekaj časa preslabi za slovenske voznike. Z zahtevano spremembo bi prevozniki izkoriščanim Bosancem za dlje časa preprečili iskanje boljših pogojev, zato sta njihovo namero javno okrcala Sindikat poklicnih voznikov Slovenije in društvo Delavska svetovalnica.

V tem kontekstu predstavljajo spremembe, ki so jih uspeli izpogajati sindikati v trgovini in v gostinstvu, velik uspeh. Pomenijo namreč jasno priznanje slovenskih delodajalcev, da naši delavci niso ne leni in ne požrešni, temveč da jih čez mejo največkrat žene osnovno nespoštovanje njihovega dela. Žal pa se tudi z novimi kolektivnimi sporazumi za vsaj del najslabše plačanih kadrov v trgovinah ne bo dosti spremenilo. Za slabo kvalificirane delavce in delavke, ki v trgovini, gostinstvu in turizmu opravljajo najnižja dela in so po stari ureditvi prejemali plače, nižje od minimalne, bodo izpogajane povišice v veliki meri zgolj nadomestile obvezni dodatek, ki jim ga morajo delodajalci že sedaj izplačevati, da prilezejo do zneska minimalca. Na drugi strani se bodo osnovni mesečni prejemki poslovodij v trgovinah povečali za 80 do 100 evrov, poklicni natakarji in kuharji pa so z decembrskim aneksom iztržili za 90 evrov višje plače.

Rezerve torej še zmeraj obstajajo. Dokler ne bodo najnižje izhodiščne plače izenačene z minimalno, bodo sidra tarifnih razredov še zmeraj ovrednotena prenizko. Kar bo še naprej preprečevalo, da bi imeli od povišic koristi tudi tisti, ki so jih najbolj potrebni. Dejstvo, da najslabše plačani in spregledani kadri dogovorjenih dvigov praktično ne bodo občutili v svojih denarnicah, kaže, da je slovenski plačni sistem potreben korenite prenove. Toda ob upoštevanju dosedanjega miselnega okvira GZS in ostalih delodajalskih organizacij ne more biti dvoma, da so dosežene spremembe kolektivnih pogodb dobrodošle in da predstavljajo potreben obrat od trenda zniževanja delavskih pravic in ustvarjanja dobičkov na račun stiskanja pri stroških dela. Nenazadnje povišice, ki so jih izborili sindikati v trgovini in gostinstvu, v največji meri zajemajo razrede, v katere je uvrščenih največ zaposlenih; ti ljudje predstavljajo hrbtenico omenjenih dejavnosti.