Usodni povratni udar

Prejšnjo soboto ob 14. uri in 59 minut je v kostanj na javni plaži na Mlinem ob Blejskem jezeru udarila strela in poškodovala tri ljudi; očividci so morali visoko nosečo mater in njeno hčer celo oživljati. »Vidimo, da se je prvi udar strele zgodil nekaj kilometrov stran, ljudi pa je poškodoval eden od povratnih udarov,« ob pogledu na računalniški zaslon razlaga Goran Milev z Elektroinštituta Milan Vidmar. Povratni udari nastanejo, če se v prvem udaru iz oblakov ne sprosti celoten električni naboj, ki si nato poišče alternativno pot do tal. »V razponu 200 milisekund se je zgodilo 9 udarov. Kar pet jih je bilo točno na območju Mlina.« S prostimi očmi bi sicer vse te udare zaznali kot enkraten dogodek, enkraten blisk.

Beleženje točnega časa in lokacije udara strele ter njenih povratnih udarov omogoča sistem za spremljanje atmosferskih razelektritev, s kratico poimenovan Scalar, ki ga upravlja Elektroinštitut Milan Vidmar. Gre za inštitut v državni lasti, ki pa vsa sredstva za svoje delovanje pridobiva na trgu.

Goran Milev je vodja področja sistema Scalar. Sistem deluje že več kot 20 let, temelji pa na senzorjih, ki »prisluškujejo« elektromagnetnemu valovanju v ozračju. »V prvih letih delovanja smo lahko lokacijo udara strele določili na približno 500 metrov natančno. Do danes smo to izboljšali na povprečno 150 metrov. Sistem zazna približno 98 odstotkov strel,« pojasnjuje Milev. Dva senzorja sta v Sloveniji, svoje pa imajo tudi v več drugih državah Zahodnega Balkana.

Podatki, ki jih beleži sistem Scalar, so koristni predvsem za podjetja, ki se ukvarjajo s prenosom in distribucijo električne energije. Informacije o premikanju nevihtnih oblakov jim lahko pomagajo pri ohranjanju stabilnosti omrežja in pri načrtovanju omrežij z izbiro manj tveganih lokacij ter postavitev daljnovodnih stebrov. Podatki o lokacijah udarov strel so koristni pri hitrejšem lociranju okvar na daljnovodih, na njihove meritve pa se zanašajo tudi vzdrževalci daljnovodov, ki se morajo v primeru bližajoče se nevihte čim prej odpraviti na varno. Tudi na brniškem letališču izpraznijo ploščad, ko jih na povečano nevarnost udara strele opozori sistem Scalar. V zadnjem času ga vse pogosteje uporabljajo tudi zavarovalnice, ki lahko s pomočjo teh podatkov preverjajo upravičenost odškodninskih zahtevkov zaradi udara strele.

V času usodne nevihte je na območju Bleda, velikem nekaj kvadratnih kilometrov, v tla udarilo 6 strel. Z vidika količine električnega toka, ki je stekel skoznje, niso bile nič posebnega, pravi Milev. »V povprečju je skoznje steklo med 10 in 11 tisoč amperov električnega toka.« Strele so različno močne, od nekaj kiloamperov do 400 kiloamperov, vse pa so za našo električno napeljavo prehude. »Glavna varovalka v stanovanjski hiši prenese tok okoli 25 amperov. Po največjih daljnovodih lahko teče do tisoč amperov.«

Je pa iz podatkov v sistemu Scalar mogoče razbrati, da so bili ljudje opozorjeni. »Strele so v bližini udarile tudi minuto prej, dve minuti prej, tri minute prej. Zagotovo je bilo slišati grmenje. Ni šlo za strelo z jasnega.« Ljudje vedno znova podcenjujemo moč narave.