Osamosvojitev Slovenije ni izključna zasluga Demosa in njegovih funkcionarjev

Izjava podpisnikov sporazuma političnih strank in poslanskih skupin o plebiscitu iz decembra 1990, ki so se udeležili sprejema pri predsedniku Državnega zbora Milanu Brglezu ob 25. obletnici plebiscita

Tudi ob letošnjem praznovanju sedemindvajsetletnice osamosvojitve so na proslavah in v medijih prevladovale ocene, da sta bili osamosvojitev Slovenije izključna zasluga Demosa in njegovih funkcionarjev. Take ocene ne ustrezajo zgodovinski resnici.

Zato želimo kot podpisniki Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo iz decembra 1990, ne da bi oporekali zgodovinskim zaslugam Demosa, opozoriti na vlogo opozicijskih parlamentarnih strank in njihovih članov:

-liberalnih demokratov pri razgrajevanju kulta osebnosti in negiranju vloge JLA kot sile za zatiranje ti. notranjega sovražnika ter pri povezovanju aktivnosti civilnodružbenih gibanj,

-prenoviteljev pri spopadanju s centralističnimi težnjami na podlagi programa Evropa zdaj! in odhodom iz Beograda,

-socialistov, ki so prvi predlagali izvedbo plebiscita,

-neodvisnih poslancev, ki so poudarjali pomen ekonomskih vprašanj in si prizadevali premostiti začetni prepad med Demosom in opozicijo,

-vseh skupaj pa pri sprejemu ustavnih amandmajev, ki so olajšali osamosvojitev in miren prehod v demokratični večstrankarski sistem, pri razpisu svobodnih volitev, pri organiziranju zbora v Cankarjevem domu v podporo kosovskim rudarjem, z aktivnim delovanjem njihovih članov v teritorialni obrambi in policiji in pri podpisu sporazuma vseh političnih strank o plebiscitu, ki je določal, da sta osamosvojitev in neodvisnost Republike Slovenije »temeljna politična usmeritev in cilj vseh političnih strank in skupin, zastopanih v Skupščini Republike Slovenije.«

Sporazum o sodelovanje pri osamosvajanju je bil sprejet v času in razmerah, ko bi se vsaka razpoka med parlamentarnimi strankami lahko stokratno maščevala, zato je določal: »Plebiscitarna opredelitev za samostojno in neodvisno državo Slovenijo je lahko samo integralno dejanje slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodne skupnosti in državljanov Republike Slovenije, zato ne more imeti in nima pravice, da bi ga izvajala ena sama stranka ali koalicija in si zato pozitivnega izida plebiscita ne more pripisati nobena posamezna stranka ali koalicija«.

Naj kot podpisniki zgodovinskega sporazuma dodamo, da se strinjamo s kritikami, da se v šolah in učbenikih premalo obravnava obdobje osamosvajanja, ne pa tudi s tem, da bi vanje vnašali ponarejanje zgodovine in zanikanje politične enotnosti, o kateri govori omenjeni sporazum.

Sporazum iz 1990. leta je dostopen na tej spletni strani.

dr. Spomenka Hribar, Franc Gradišar, Miran Potrč, dr. Ciril Ribičič, Jožef Školč, Viktor Žakelj

Ljubljana, 25. julija 2018