Nezaželena družina

Slovenija bo v sklopu evropskega programa razbremenitve od Turčije prevzela skupaj 40 ljudi. Enaindvajset od teh jih bo namestila v Mariboru, pri čemer bodo tri družine živele v stanovanjih, ki jih upravlja vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov. Ena družina, ki šteje šest članov, pa bo stanovala v Intergacijski hiši na Pobrežju; prav ta je povzročila ogorčenje mariborske SDS.

Strankin mestni odbor in njegov predsednik Zvonko Zinrajh že od napovedi prihoda Sircev pod Pohorje problematizirata njihovo nastanitev v Mariboru. Zinrajh je tudi podpredsednik mestne četrti Pobrežje in ta je sklicala izredno sejo četrtnega sveta, na kateri so meščani od vlade zahtevali soudeležbo pri odločanju o vsakem beguncu, ki bi ga država želela nastaniti v njihovem okolišu. Zahteva je seveda absurdna; mestne četrti nimajo in ne morejo imeti takšnih pristojnosti, saj gre za zadeve, dogovorjene na meddržavni ravni. »Da bi četrtna skupnost lahko soodločala o teh zadevah, po mojem mnenju ne bo šlo,« je na izredni seji stanovalcem Pobrežja povedal sekretar omenjenega urada Jure Zaletel.

Zinrajh je za glasilo SDS »revolt« prebivalcev Pobrežja utemeljeval z nasprotovanjem domnevni samovolji uradnikov odhajajoče vlade Mira Cerarja, ki se »z lokalno skupnostjo in krajani o tem ne posvetujejo, ampak je namestitev zgolj dejstvo«. Še leta 2015, na začetku begunske krize, so bili njegovi pogledi drugačni. V dopisu, objavljenem v Demokraciji, je takrat ostro kritiziral nepripravljenost Evropske unije, da sprejme ljudi z vojnih območij: »Ko je aktualno vprašanje migracij, se EU vede selektivno. Nekoga torej sprejemamo, nekoga pač ne. O takem načelu v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic ni ne duha ne sluha. In takšno selektivnost ter nezmožnost človekoljubja za vse še vedno moji EU močno zamerim.« Ko pa so se tri leta kasneje begunci iz Sirije pojavili v bližini predsednika mariborske SDS, je ta pozabil na svoja načela in prevzel vzorce »selektivnosti in nezmožnosti človekoljubja«, zoper katere je svojčas rohnel.

Pri tem velja poudariti, da begunci na Pobrežju bivajo že več kot 11 let, kolikor deluje Integracijska hiša, in da doslej niso povzročali niti najmanjših težav. Zdaj je v hiši nastanjenih 25 ljudi, sprejme pa jih do 45. Bivanje v njej je omejeno na leto in pol, v tem času begunci obiskujejo orientacijski program, ki ga izvaja Slovenska filantropija in v katerem se seznanijo z načinom življenja v naši državi in naučijo osnov slovenskega jezika. Skupno je po vsem Mariboru nastanjenih 150 oseb z mednarodno zaščito, ki so prek jezikovnih in kuharskih tečajev, predavanj in delavnic, ki jih pripravljajo nevladne organizacije, v rednem stiku z lokalnimi prebivalci. Med drugim tudi z oskrbovanci pobreškega Doma za ostarele Danice Vogrinec, ki prireja vsakotedenska srečanja z begunci.