»Spotikavci« v spomin na žrtve nacizma

Kdor se je v minulih letih sprehajal po ulicah nemških mest, je v pločnikih pred nekaterimi poslopji morda opazil kocke zlate barve z vgraviranim imenom in priimkom osebe, datumom in letnico njenega rojstva ter smrti in navedbo koncentracijskega taborišča. Ob takšne kocke, več kot 60 tisoč jih je že vgrajenih, se ne »spotaknemo« le v nemških mestih, temveč tudi v mestih v drugih evropskih državah od Nemčije, Avstrije, Madžarske, Belgije, Ukrajine do Norveške. Vsaka izmed njih – v slovenskem prevodu nemške besede Stolpersteine jim pravijo »spotikavci« – opominja, da je bila hiša, pred katero je vzidana, zadnji naslov žrtve nacističnega preganjanja.

»Spotikavci« sicer ne zaznamujejo spomina le na judovske žrtve, temveč tudi na Rome, Sinte, homoseksualce in invalide, na vse tiste, ki so jih nacisti v obsedenosti s čistostjo naroda, rase in vere obsodili na izginotje.

Čez dober teden, 6. avgusta, se bo mestom, ki so se odločila žrtvam nacizma vsaj simbolično povrniti dom, pridružila tudi Ljubljana. Tega dne bodo na celodnevni prireditvi, ki jo pripravlja Judovski kulturni center v sodelovanju s Sinagogo Maribor, Mini teatrom in ZRC SAZU, z vgradnjo prvih »spotikavcev« počastili spomin na 23 ljubljanskih Judov in Judinj, izginulih v nemških koncentracijskih taboriščih.

Prva »spotikavca« bo ob 10. uri pred nekdanjim domom Olge Adler in Oskarja Željka Adlerja na Cankarjevem nabrežju 10 položil predsednik RS Borut Pahor, zadnjega tistega dne, v spomin na Otona Baumgartna, umorjenega v Neuengammeju, pa bodo položili na Križevniški ulici. Tlakovec spomina bodo položili tudi na Levstikovi, pred nekdanjim domom judovskega trgovca Feliksa Moskoviča, kjer je danes sedež Socialnih demokratov. Po besedah Roberta Waltla, direktorja Judovskega kulturnega centra, bodo v prihodnje tako počastili spomin še na vsaj 30 ljubljanskih Judov in Judinj.

Slovesnosti se bo udeležil tudi Günther Demnig, nemški umetnik, ki je leta 1992 zasnoval ta »največji decentralizirani spomenik žrtvam na svetu« in postal njegova gonilna sila. Demnig, ki se je leta 1947 rodil v Berlinu, je že prej snoval umetniške projekte s političnimi sporočili, ovekovečenju spomina na žrtve nacističnega preganjanja s »spotikavci« pa se je posvetil, ko je izvedel, da je bil njegov oče med vojno nemški vojak. Doumel je, da klasični muzeji holokavsta le »zapirajo« spomin na usode teh ljudi med svojimi stenami, s »spotikavci«, miniaturnimi spomeniki pred nekdanjim domom žrtev, pa njihovo trpljenje postane za današnje ljudi »otipljivejše, zlasti, če spoznajo, da se je nasilje začelo v njihovem mestu, njihovi soseski, morda celo v hiši, kjer živijo,« je dejal Demnig.

Ljubljanski sicer ne bodo edini »spotikavci« na ozemlju, kjer živi slovensko govoreče prebivalstvo. V minulih letih so jih že postavili pred nekdanjimi domovi tržaških in goriških Judov. Tudi v mariborske ulice so leta 2012 vgradili 12 »tlakovcev« v spomin na člane mariborskih judovskih družin Kohnstein in Singer. V prekmurskih mestih, kjer je pred 2. svetovno vojno živela vsaj polovica slovenskih Judov, med njimi je tudi največ žrtev holokavsta, se za takšen spomin na nekdanje someščane (še) niso odločili.