Stavka, ki razdvaja

V štorski družbi je približno 550 zaposlenih, od teh je 98 jeklarjev; ti se z vodstvom podjetja že dlje pogajajo za znatno zvišanje prejemkov. Zaradi zahtevnosti dela – večino delovnega dne preživijo v zaprti hali, pred razbeljenimi pečmi, z maskami na obrazu, tveganje za nesreče je veliko – terjajo ustrezno zvišanje dodatka zaradi težkih delovnih razmer. Čeprav se je zdelo, da je dogovor že dosežen, je v zadnjem trenutku nastala sprememba, zato so ti delavci pred nekaj dnevi napovedali celodnevno stavko za 10. avgust.

Kot je povedal Gvido Novak, predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov, ki zastopa velik del štorskih jeklarjev, ti zahtevajo zvišanje dodatka za 300 evrov na mesec. Potem ko so konec junija med opozorilno stavko za uro in pol ugasnili peči, je vodstvo na čelu z direktorjem Janijem Jurkoškom privolilo v dogovor. »Čez dva ali tri dni pa so nam poslali dopis, v katerem so nas seznanili z načrtom, da bi jeklarji prejeli manj, zato pa bi zvišali plače tudi vsem drugim zaposlenim. To je bilo za nas nesprejemljivo, saj so jeklarji tisti, ki delajo v najtežjih razmerah in na katerih temelji proizvodnja,« pravi Novak. Njegov sindikat je zato napovedal stavko, ki jo bodo izpeljali nekaj dni po kolektivnem dopustu. Poleg zvišanja dodatka zaradi težkih delovnih razmer je sindikat od vodstva zahteval podatke za zadnja tri leta o dobičku, odstotku mase plač glede na vse prihodke in delež, ki odpade na izplačila po individualnih pogodbah. »Do zdaj jih nismo dobili,« zatrjuje sindikalist.

Zahteve jeklarjev se zdijo upravičene, posebej glede na poslovne rezultate, ki jih dosega družba Štore Steel; lani je ustvarila rekorden dobiček, direktor Jurkošek pa pričakuje, da bo letos imela še večjega. Toda kljub nedvomnemu prispevku jeklarjev so k temu prispevali tudi valjarji, vzdrževalci in skladiščniki, torej preostalih 400 zaposlenih, ki se ne nameravajo pridružiti stavki. Za zdaj je jeklarje podprlo še približno 50 drugih delavcev, tako da bo skupno stavkalo kakih 150 zaposlenih. Zadržanost preostalih je razumljiva, saj bi uspeh stavke pomenil, da bi se visoki dobički poznali zgolj eni, četudi najbolj obremenjeni skupini. Novak zavrača očitek o nesolidarnosti med delavci in zahteve jeklarjev utemeljuje s pojasnilom, da gre zgolj za odpravo krivic, ki jim jih je povzročila uvedba plačne uravnilovke: »Pred leti so bili prejemki jeklarjev za približno petino višji od plač drugih zaposlenih, nato so se s sistemizacijami zneski izenačili. Menimo, da takšno stanje ni pošteno, pri odzivih vodstva pa gre za norčevanje iz delavcev, ki so najbolj zaslužni za visoke dobičke.«