Rasističen napad na temnopolto športnico

Sovražni diskurz je v Italiji postal nekaj vsakdanjega, besede pa se zdaj spreminjajo tudi v pesti

V ponedeljek se je v kraju Moncalieri v bližini Torina zgodil napad na italijansko športnico Daisy Osakue. Gre za atletinjo, ki bi čez približno teden dni morala nastopiti na evropskem prvenstvu v Berlinu v metu diska. Zaradi poškodbe očesa je sedaj njen nastop pod vprašajem, primer pa so prevzeli policisti. Zaradi že tretjega tovrstnega napada v zadnjem mesecu policija (zaenkrat) izključuje, da je bil rasizem povod za napad. Četudi v tem primeru ni šlo za rasno motiviran napad, je stanje širom Italije skrb vzbujajoče, saj je sovražni diskurz že institucionaliziran.

V Italiji sta ksenofobija in rasizem postala nekaj vsakdanjega. Zgolj v zadnjem letu so se zgodili številni dogodki, katerih glavni motiv je bila barva kože. Ob poskusu prijave na glasbeni festival Verona Canta je bila 15-letna Dora, ki je bila rojena v Italiji in ima državljanstvo, zavrnjena, ker ji je organizator odvrnil, da ne sprejema tujcev ter dodal, da Italijan se rodiš, ne pa postaneš. V času predvolilne kampanje, februarja letos je prišlo do strelskega pohoda v Macerati, ki je bil uperjen proti priseljencem. V italijanskem nogometu se športniki redno srečujejo z rasističnimi izpadi in transparenti navijačev. Med pogostimi tarčami rasizma se poleg tujcev, ki igrajo v italijanskem prvenstvu, znajde tudi reprezentant Mario Balotelli. V zdravstvenem domu v mestecu Giulianova je ta teden eden od zaposlenih zavrnil Ibrahima Diopa, ki v Italiji živi že od leta 2000, z besedami, naj odide, saj ni prišel k veterinarju.

Sovražni diskurz hranijo in ščitijo politiki, ki ob podobnih verbalnih in fizičnih napadih ne ukrepajo. Notranji minister Matteo Salvini je eden od glavnih krivcev, ki to ozračje sovraštva in nestrpnosti spodbuja. Ob napadu na Daisy Osakue je atletinji zaželel čimprejšnje okrevanje po poškodbi roženice in posmehljivo dodal, da v Italiji ne moremo govoriti o porastu rasizma. Ob napadu v Macerati, ki ga je izvedel Luca Traini, kandidat Salvinijeve stranke na lokalnih volitvah leta 2017, je Salvini uspešno izkoristil za promocijo stranke in svojih nestrpnih stališč. Krivdo za napad je pripisal tistim (politikom), ki so (predolgo) dopuščali nekontrolirano migracijsko politiko in priseljevanje v Italijo, kar po njegovem vodi v družbene konflikte.

Med pogostimi tarčami rasizma se poleg tujcev, ki igrajo v italijanskem prvenstvu, znajde tudi reprezentant Mario Balotelli. V zdravstvenem domu v mestecu Giulianova je ta teden eden od zaposlenih zavrnil Ibrahima Diopa, ki v Italiji živi že od leta 2000, z besedami, naj odide, saj ni prišel k veterinarju.

V Italiji so krivdo za vse probleme države prevzeli tujci, bodisi tisti, ki so v državo prišli prek nevarnega Sredozemlja, bodisi tisti, ki so v državo prišli prek širitve Evropske unije iz vzhodnih članic povezave, bodisi Kitajci, ki so 'okupirali' številna mesta. Vse omenjene skupine prevzemajo, nekateri celo 'kradejo' delovna mesta, predvsem v panogah, kjer Italijani ne želijo delati zaradi slabega, nizkega plačila. Od kmetijstva, skrbi za starejše, ladjedelništva pa vse do dela v tovarni. V eni od največjih ladjedelnic v Evropi v Tržiču, družba Fincantieri s sedežem v Trstu na plečih zaposlenih, ki so večinoma ne italijanske narodnosti ustvarja dobičke. S pomočjo permisivnih nacionalnih in evropskih predpisov podjetja optimizirajo stroške tako, da v ladjedelnici v Italiji delajo Romuni ali Bolgari, ki so zaposleni po domačem pravnem redu. S tem se ustvarja mit, da tujci kradejo delavna mesta, delavci v ladjedelnici pa se na volitvah obrnejo k Salviniju in skrajni desnici, ki s sovraštvom in nestrpnostjo obljublja rešitev problema.

mT50bOxGscg