Nevarna igra

Manjšinska vlada je postala realna možnost, realna možnost pa so tudi nove volitve 

Levica ne bo stopila v vlado, ki jo poskuša sestaviti Marjan Šarec. Razlogov za to odločitev, ki je bila sprejeta v torek zvečer na svetu stranke, je več, a bistveni je naslednji: večina razpravljavcev je bila prepričana, da je ponujena jim koalicijska pogodba neustrezna, da so skratka pogajalci Levice pri peterčku dosegli premalo, predvsem pri vprašanju izdatkov za obrambo, davčni politiki in prodaji NLB. Ali z drugimi besedami, če bi privolili v koalicijski sporazum, bi postali del vlade, ki je kot stranka ne bi podpirali. S tem naj bi razo- čarali volivce. Levica se sicer sodelovanju s Šarcem ni popolnoma odrekla, saj mu je po portugalskem vzoru ponudila projektno zavezništvo, idejo, o kateri se je govorilo že tisto nedeljo, ko so bile v Sloveniji volitve.

Luka Mesec je imel v torek zvečer pred seboj razcepljeno stranko. Velik del članstva v Levici namreč ne pristaja na kompromise, ne razume, da je za spremembo političnega fokusa, pa dajmo zapisati neoliberalnih politik, potreben čas – hitre spremembe prinese le revolucija. Duh vstajništva in IDS-a je v Levici še vedno živ, če bi vodstvo stranke vztrajalo pri vstopu v vlado, bi se lahko stranka še enkrat razklala. Na koncu je idejo o manjšinski vladi podprl tudi Luka Mesec.

Manjšinske vlade v Evropi niso redkost, od leta 1982 je bila večina vlad na Danskem manjšinskih, podobno je na Nizozemskem, Švedskem, Irskem, pa tudi v Kanadi. Slovenija je nekoč že imela manjšinsko vlado, bil je to čas razpadanja koalicije Boruta Pahorja, po nekaj mesecih mučenja so prišle državnozborske volitve. Tokrat bi lahko bil položaj drugačen, saj naj bi bilo projektno sodelovanje določeno vnaprej.

Politika ni samo igra moči, umetnost vladanja, pač pa je tudi sprejemanje vsebinskih odločitev. Stranke, ki so v opoziciji, so praviloma šibkejše od tistih, ki vladajo. Če bi bila Levica del vlade, bi imele v njem leve politike večjo izvršilno moč, kot če je stranka zunaj vlade. Prava politika je vodenje države in vodenje države z manjšinsko podporo v parlamentu je težje kot pa z višjo podporo. Ni pa nemogoče.

Medtem tečejo roki, v naslednjih dneh naj bi potekala pogajanja o projektnem dogovoru, sestavljal se bo protokol o sodelovanju, in če bodo pogajanja uspešna, bo Marjan Šarec dobil mandat za sestavo vlade, nato pa bo parlament začel potrjevati predlagane ministre. V nasprotnem primeru lahko parlament izbere kakšnega drugega mandatarja ali pa so na vrsti predčasne volitve.

Igra, ki se jo gre s svojo načelnostjo Levica, je lahko nevarna. V vseh sosednjih državah vladajo avtoritarni populisti, naša država je za zdaj še otok svobode. Kdor sprejema politične odločitve, bi se moral zavedati, kakšne posledice prinašajo. Zapisano sicer velja za vse stranke, ne zgolj za Levico, pač pa tudi za preostale stranke peterčka, ki zase pravijo, da so demokratične in svobodoljubne.