Dialog

Nova španska vlada napoveduje politično rešitev »katalonskega vprašanja«

Napetosti med Madridom in Barcelono zaradi izvedbe referenduma o samostojnosti Katalonije oktobra lani in odprave avtonomije te najbogatejše španske regije, ki mu je sledila, se z nastopom nove, socialnodemokratske španske vlade vendarle umirjajo. V nasprotju s prejšnjim, konservativnim španskim premierom Marianom Rajoyem, ki se po januarju 2017 ni niti enkrat sestal s katalonskimi oblastmi, je novi premier Pedro Sanchez kmalu po nastopu mandata svoje vlade na začetku junija napovedal dialog s katalonskim predsednikom Quimom Torro.

Njuno prvo srečanje, 9. julija v Barceloni, je bilo, kot je po njem dejal Torra, sicer le »primerjanje vizij o Kataloniji, ki jih imava« in ki so (za zdaj) še nezdružljive. Sanchez, ki je v pogovore s Katalonci privolil med drugim zato, ker so poslanci katalonskih strank v španskem parlamentu podprli njegovo vlado, je s sklicevanjem na »nedeljivo enotnost španske nacije«, določeno z ustavo, tudi tokrat le ponovil svoje mnenje in mnenje svoje stranke, da (vnovični) referendum o neodvisnosti Katalonije ni mogoč, čeprav je samoodločba po »škotskem« zgledu ena izmed poglavitnih zahtev novih katalonskih oblasti.

Da je iz Madrida zavel svež veter, izpričujejo besede Carmen Calvo, namestnice španskega premiera, ki je sicer po Sanchezovem in Torrovem srečanju ponovila, da je najpomembnejša ureditev odnosov med špansko vlado in katalonskim predsedstvom znotraj »španskega ustavnega reda in ob spoštovanju katalonskega statuta«, a dodala, da se bo nova vlada ognila ozkemu legalističnemu reševanju katalonskega vprašanja in več pozornosti namenila iskanju političnih rešitev. »Rešitev za politično krizo bo ta vlada iskala s političnimi sredstvi,« je poudarila in napovedala ustanovitev bilateralne komisije, katere namen bo spodbuditi v zadnjih letih zastali politični dialog med Madridom in Barcelono.

Za Katalonce, to je v pogovoru s Sanchezom poudaril Torra, ostaja seveda pomembna zahteva po izpustitvi zaprtih katalonskih politikov, ki so oktobra pripravili referendum, in vrnitvi tistih, ki so se umaknili v tujino. Že deset dni po njunem srečanju je špansko vrhovno sodišče umaknilo evropski priporni nalog za odstavljenega katalonskega predsednika Carlosa Puigdemonta in druge katalonske politike, ki so zdaj na Škotskem, v Belgiji in Švici, ni pa umaknilo španskega naloga. Če bi se Puigdemont in še štirje odstavljeni ministri vrnili v Španijo, bi jih oblasti na meji aretirale, saj jih poleg nezakonitega prisvajanja javnih sredstev (za izvedbo referenduma) obtožujejo še upora, za takšno dejanje pa je zagrožena zaporna kazen do 30 let. Puigdemont bo tako lahko potoval po Evropi, boj bo zdaj nadaljeval v Bruslju, domov pa se ne bo mogel vrniti.

Med katalonskimi politiki v tujini, ki so zmagoslavno pozdravili umik evropskega naloga, je Clara Ponsati, zdaj profesorica ekonomije na škotski Univerzi v St. Andrewsu. Njen zagovornik Aamer Anwar je ob tej priložnosti še enkrat opozoril, da avtorji obtožnice »niso navedli niti enega nasilnega dejanja ali spodbujanja k njemu, kar očitajo Ponsatijevi in drugim ministrom«, hkrati pa ni v njej »niti omembe nasilja pripadnikov španske policije in gardistov nad civilisti, ki so se oktobra lani udeležili referenduma o samostojnosti. Zakaj niso španska sodišča vložila ene same obtožnice proti tem policistom?« se sprašuje Anwar.