Boštjan Napotnik

 |  Mladina 32  |  Konzum

Zaviti v Vatto

Vatta, Opčine

  • ocena: 4 / 5

Štirje prigrizki

Štirje prigrizki

Caffè Vatta
Via Nazionale 38, Opčine, Italija
Tel.: +39 40 215 313
Vatta barske aktivnosti začenja ob 6. in obratuje do 23. ure, razen ob nedeljah, ko konča uro prej, in ponedeljkih, ko je zaprta. Resnejšo košto lahko dobite v času kosila in večerje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Boštjan Napotnik

 |  Mladina 32  |  Konzum

  • ocena: 4 / 5

Štirje prigrizki

Štirje prigrizki

Trije toniki

Trije toniki

Caffè Vatta
Via Nazionale 38, Opčine, Italija
Tel.: +39 40 215 313
Vatta barske aktivnosti začenja ob 6. in obratuje do 23. ure, razen ob nedeljah, ko konča uro prej, in ponedeljkih, ko je zaprta. Resnejšo košto lahko dobite v času kosila in večerje.

Ambient:
v osrčju bara je seveda šank, potem pa je tu še kar nekaj mizic, predvsem pa lepe vedute na vitrine s prigrizki, sladkarijami in zbirko pijač

Napitki:
noro! 70 vrst džina, 350 vinskih etiket s pribitkom okoli 60 odstotkov na kletne cene; koktajli, long drinki, pivo, viskiji, grenčice, grappe … vse izbrano in postreženo, kot se šika

Dostopnost:
za parkiranje bo treba verjetno malo zaviti z glavne ceste, sicer pa tudi za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
ponudba napitkov in prigrizkov špageti aglio e olio sladice

Ne tako fino:
čevapčiči (še posebej priloženi ajvar)

Iz postavk na zaključnem računu ni ravno jasno, koliko je stala posamična jed ali napitek, je pa vsak od štirih fantov v štirih urah pojedel za približno 30 evrov robe.

»Ne restavracija, ne gostilna, ne krčma, ne hram, ne kiosk – v taki vročini je edina legitimna izbira bar!« je odločitev o napotitvi Konzumove ekipe v le za liz sladoleda od zahodne meje oddaljen bar/ caffe Vatta utemeljil centralni planer naših aktivnosti. Na Opčine napoteni kvartet gostinskih posedačev se ni upiral, navsezadnje gre pri Vatti za silno čislan pogon familije naših zamejskih rojakov, ki so se po več desetletjih izseljenstva v Avstraliji vrnili v rodni kraj in, obogateni z gostinskimi izkušnjami tam spodaj, tu zagnali bar. Ta se je kaj hitro znašel na uradnem seznamu najboljših italijanskih barov. No, ti so že sami po sebi ena najprikupnejših institucij zahodne soseščine, do vrhunskosti našpičeni primerki, kot je opčinska Vatta, so pa sploh doživetje in spektakel zase.

Najprej o klienteli: o, kako fletno je bilo posedati med čebljajočo mladunčadjo (ter kakšno izkušenejšo – z našimi vred – sivo glavo vmes), ki je na četrtkov večer napolnila najprej teraso, potem pa še notranjost bara, lagodno srebati aperitive ter grizljati drobne prigrizke. Naša prva aperitivna izbira so bili v kleti Edija Kanteta iz malvazije in chardonnayja narejeni popolnoma suhi in resno osvežilni mehurčki, s katerimi je uren in pozoren natakar prinesel dva prigrizka: vzor(č)no popečene maslene rogljičke, napolnjene s kuhanim pršutom, paradižnikom, sirom in baziliko, ter na zob skuhano ješprenjevo solato z rezino mariniranega lososa. Ko smo v nekaj minutah spraznili še desko krasnega pršuta in salame ter mladega, starega in zelo starega sira montasio, smo vročino jeli razbijati s trenutno najbolj priljubljenim long drinkom – džintonikom: z aromatskimi zadevami opremljenih destilatov je na Vattinih policah našteti 70, v lenobnem razpoloženju pa smo izbiro mešanic prepustili kar mojstru. Za vsak džin je poleg ledu v kozarec dal še kos dodatne aromske robe ter po spiralni žlički pred nami dolil pripadajoči tonik. Showtime! Ki se je nadaljeval z moscow mulom v trebušastem bakrenem lončku, ko je na večerno izmeno prišel še kuhar, je pa sploh postalo luštno: frišno zmešan, minimalistično začinjen tatarski biftek smo mazali na popečene kruhke, dišeča rižota s sipami je bila skuhana natančno na zob in potresena z botargo, olivec v klasičnem aglio-olio je bil z vodo od kuhanja špagetov zmešan v izjemno emulzijo; kosi lososa so bili zloženi v na hitro opečen, krasno sočen polpet, le še en zamejski komajda približek čevapčičem smo pomakali v res kisel in beden industrijski ajvar. Enkrat vmes smo šli past zijala na izjemno vinsko zbirko in nato večer zaključili z ljubko mini saher tortico, krasnimi piticami z mascarponejem in jagodičevjem, millefogliami z malinami, vse skupaj po contejevsko osvežili z gelato-al-limon ter prebavilom začetek dela olajšali z mehko in dišečo grappo, v sočustvovanju s šoferjem, ki je bil prikrajšan za pol luštnega, pa zvrnili še en ristretto za na pot. Ki nas bo, prav zagotovo, še kdaj pripeljala v Vatto. Šponsko je!