Tudi komunisti so bili partizani

Odzivi na Dežmanovo ideološko potvarjanje na TV Slovenija

Intervju Jožeta Možine na TV Slovenija z zloglasnim zgodovinarjem Jožetom Dežmanom še zdaj spodbuja odzive v medijih, stroki in tudi javnosti. A ne zaradi kakovosti, predvsem zaradi pomislekov, kako so lahko uredniki na javni televiziji kaj takšnega spustili v eter. Ne gre za to, da Jože Dežman ne bi smel nastopati na nacionalni televiziji, temveč za to, da bi moral imeti sogovornika, ki bi njegove vrednostne sodbe in potvarjanje zgodovine vzporedil z dejstvi in podatki.

Namesto da bi nacionalka pometla pred svojim pragom (sledilo je le nekaj pisnih odgovorov generalnega direktorja Igorja Kadunca in poročilo varuhinje pravic gledalcev Ilinke Todorovski), morajo na to opozarjati komentatorji zunaj javnega medija, denimo Spomenka Hribar, ki je v Delovi Sobotni prilogi zapisala, da je prve intervjuje Jožeta Možine v oddaji Pričevalci gledala z zanimanjem, saj meni, da morajo zamolčane travme priti na dan, a kaj, ko so Možinovi intervjuji postajali vedno bolj sovražno obarvani. »Ton jim je dajal avtor sam z usmerjenimi vprašanji, ki so gostom kar polagala v usta ’primerne’ odgovore. Kmalu sem spoznala, da avtorju ne gre za to, da bi pomagal povabljencem, da se izrazijo, temveč za to, da čim bolj očrnijo ne le komunizem, temveč tudi partizanski boj, partizane,« je zapisala. Nekaj podobnega se je pripetilo v oddaji Intervju z Dežmanom.

Slišali smo, da so trditve o kolaboraciji slaboumne, ker naj bi se bil komaj kdo od domobrancev strinjal z okupatorjem, po Dežmanu je menda šlo le za »strah pred rdečo nevarnostjo«. »Zakaj so potem Angleži razorožili in vrnili v domovino te nekrive vojake? Domobranska vojska – to so bile pomožne čete SS, ki so hodile z okupatorji nad partizane. Kaj to, da so bili okupatorjevi sodelavci in Hitlerjevi zapriseženci; kaj to, da so skupaj z okupatorskimi vojaki – ali pa kar sami – hajkali partizane; kaj to, da je izdajalski prst pokazal, kje so se trenutno zadrževali partizani; kaj to, da je isti prst pokazal na stotine in tisoče tistih, ki da so sodelavci partizanov, ali koga je treba zapreti, poslati v koncentracijska taborišča. Ali ubiti kot talce,« poudarja Spomenka Hribar, ki Dežmanovo zgodovino imenuje ideološko potvarjanje in dodaja, da res niso bili vsi partizani komunisti, a da so bili tudi komunisti partizani, ki so se borili proti okupatorju.

Spomenka Hribar je v svojem besedilu opozorila tudi na Dežmanovo lahkotno manipuliranje z dejstvi, in to brez kakršnekoli strokovne natančnosti. »Po mojem mnenju ta in take oddaje ne sodijo na prvi, sploh na noben program javne (nacionalne) televizije,« je zaključila.

S tem se očitno vsaj deloma strinja tudi varuhinja pravic gledalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski, ki je v poročilu med drugim zapisala, da uredništvu informativnega programa priporoča vnovičen razmislek o zasnovi oddaje Intervju, »kakor tudi o takšnem načrtovanju programa, ki omogoča strpne in pluralne debate o kompleksnih temah«.

Jože Možina je sicer prepričan, da je pri delu zavezan resnici in javnosti in da želijo stare sile »grobo utišati v nebo vpijajočo resnico tudi za naprej«.