Podoba, ki (namerno) razdvaja

Organizatorji so k pripravam na jubilejno 50. Barkovljanko (Barcolano), ki bo na začetku oktobra potekala v Tržaškem zalivu, povabili Marino Abramović. Umetnica je v sodelovanju s tržaškim proizvajalcem kave Illy – pomembnim pokroviteljem dogodka – oblikovala plakat, sestavljen iz trikotnikov, ki spominjajo na jadra. Obarvala jih je v rdeči in beli barvi, kakršni uporablja podjetje Illycaffè, na plakat umestila še svojo podobo z belo zastavo v rokah, na njej pa zapisala: »Vsi smo v istem čolnu.«

Modus operandi svetovno znane srbske umetnice Marine Abramović, pionirke performansa, ni (neposredni) politični aktivizem. Vprašanje je, kako pomembna se ji je pri snovanju plakata, ki ga je razvila skupaj s kreativnim direktorjem podjetja llycaffè Carlom Bachom, zdela politična stvarnost v Italiji, saj so umetnica in organizatorji ob predstavitvi plakata poudarili le okoljevarstveno noto, kajti »četudi smo na različnih čolnih, ko tekmujemo med sabo, še vedno jadramo na istem planetu, za katerega moramo skrbeti in ga varovati vsak dan. Svojo individualnost, svoja prizadevanja in želje moramo potisniti ob stran in ravnati kot enotna ekipa, ne glede na to, ali gre za šport ali varstvo okolja.«

Res pa je, da je predsednik podjetja Illycaffè Andrea Illy, član pomembne družine iz Furlanije –Julijske krajine, znane tudi po zbiranju del sodobne umetnosti, dejal, da so umetnico povabili med drugim zato, da bi »presegli siceršnje oblike podajanja sporočil in javnost ozavestili glede spornih družbenih vidikov«. Izrazil je upanje, da se bo iz Trsta univerzalno sporočilo njenega plakata, podobno kot se je »iz majhne skupnosti razširila Barcolana, razširilo po vsem svetu«. K temu je Mitja Gialuz, predsednik Jadralskega kluba Barkovlje-Grljan (Società Velica di Barcola e Grignano), »očaran nad sporočilom, ki se povsem prilega naši regati«, še dodal, da bo »vsebino plakata, ki ga je Marina ustvarila za Barcolano, vsak razumel po svoje. Poudaril bi rad, da v svoji najčistejši obliki ponazarja duha jadralcev, ki vključuje spoštovanje, pomoč in prizadevanje za čisto okolje«.

Tržaški podžupan Paul Polidori je plakat brez dvoma razumel »po svoje«. Čeprav ga je Abramovićeva zasnovala že januarja, se pravi še pred imenovanjem nove vlade (skrajno) desne Lige in Gibanja petih zvezd, ki je zaostrila italijansko politiko reševanja migrantske krize, je v sporočilu, socialnem in okoljevarstvenem, videl le besedo »čoln«. Tu je zaznal umetničino izzivanje napovedi Mattea Salvinija, novega notranjega ministra, da bodo italijanska pristanišča zaprta za reševalne ladje z migranti. »Nesprejemljivo, neokusno, nemoralno je narediti politično propagando iz dogodka, kot je Barcolana,« je Polidori zapisal v eni izmed objav na Facebooku, plakat pa primerjal s komunističnimi podobami predsednika Mao Cetunga. Kritiko je še stopnjeval, saj je po poročanju italijanskega časnika La Repubblica zahteval odstranitev podobe z letakov, vabil, uradnih brošur, prepoved pojavljanja teh v Trstu in drugod. Dodal je, da bodo njegovi svetovalci podrobno preverili, ali podoba krši sporazum med občino in organizatorji Barkovljanke.

Abramovićeva se ni odzvala, Mitja Gialuz pa je dejal, da podobe ne bodo umaknili ali jo cenzurirali in da jo bodo še naprej uporabljali za promocijo regate na državni in mednarodni ravni.

Plakat z napisom »Vsi smo v istem čolnu« pa ni razgrel le glav v vrhu tržaške politike. O njem poteka živahna razprava v italijanskih kulturniških krogih, predvsem po prispevku Helge Mersala na zelo vplivnem italijanskem kulturniškem spletnem portalu Artribune. Avtorica je Polidorjev odziv označila za »kategoričen in paranoičen«, obenem pa videla v njem težnjo številnih politikov, da bi umetnost podredili zagotavljanju konsenza v družbi. V takšnih razmerah »celo nedolžna podoba postane tarča, sovražnik in koristni pripomoček za sprožanje sporov po starem načelu divide et impera«.