Škofova moralna panika

Štumpf mašo izkoristil za strašenje

Škof Peter Štumpf je 5. avgusta daroval sveto mašo. Med pridigo je spregovoril o krščanskih tradicijah, obregnil pa se je tudi ob t. i. teorijo spola. Po njegovem mnenju gre za »ideologijo, ki ne priznava, da se rodimo kot moški in ženske, ampak se za to, kar bomo, odločimo pozneje«. Nadaljeval je v grozečem tonu, v ozadju te teorije naj bi se skrival »namen, da se do konca izpelje to, kar marksizmu ni uspelo: razredni boj prenesti v odnos med možem in ženo, nato v družino ter tako v zelo kratkem času zdesetkati svetovno prebivalstvo«. Šel je celo dlje in navedel, da naj bi v skandinavskih državah imeli »strahotno veliko število samomorov med najstniki, ki so jih že v vrtcih in po šolah silili k spremembi spola«.

V uredništvu spletnega portala Spol.si, ki se osredotoča na teme, povezane s spolom, menijo, da je škof Štumpf v pridigi po nepotrebnem strašil. »Teorija spola je konstrukt, namenjen širjenju strahu, zato se najpogosteje omenja skupaj z vrtci in šolami. Trditev, da se otroci silijo k spremembi spola in k ustanavljanju nenaravnih skupnosti, ki pripeljejo do samomorov, je absurdna,« so pojasnili.

Na Štumpfove besede se je odzval tudi aktivist za človekove pravice Mitja Blažič in navedel, da je vsaj 40 odstotkov mladih iz skupnosti LGBTQ+ v Sloveniji doživelo nasilje zaradi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete. »Vsak dan se srečujem z mladimi, ki so zaradi tega nasilja v hudih duševnih stiskah, depresijah, anksioznostih, ki se samopoškodujejo in imajo samomorilne misli. Sovraštvo do oseb LGBTQ+, ki ga povzroča vrh cerkve, je krivo za te stiske. Če bi škof Štumpf vedel, koliko gorja mladim LGBTQ+ povzroča s svojimi besedami, bi se do konca življenja zaprl v samostan in prosil za odpuščanje,« je poudaril Blažič.

Sociolog Roman Kuhar pa je dejal, da gre za staro prakso, ki nagovarja »strahove sodobnega človeka, da nismo dovolj (pravi) moški oziroma ženska«, in Štumpfov poskus označil za klasičen način širjenja moralne panike. »Res je, da raziskave kažejo bistveno višjo stopnjo poskusov samomora med transspolnimi osebami. Vendar ne smemo zamešati vzroka in posledice … Transspolne osebe se srečujejo z visoko stopnjo diskriminacije in izključevanja, nerazumevanja in marginalizacije – in to je tisto, kar prispeva k visoki stopnji poskusov samomora,« je dodal Roman Kuhar.

Raziskave – večinoma ameriške, nekaj pa je tudi evropskih – kažejo pomembno višjo stopnjo tveganja za poskus samomora med transspolnimi in spolno nebinarnimi osebami kot v splošni populaciji. Pregled 14 raziskav, objavljen v reviji European Psychiatry aprila 2017, kaže, da je 41 odstotkov transspolnih oseb vsaj enkrat v življenju poskusilo narediti samomor, kar je bistveno višja stopnja tveganja za poskus samomora kot v celotni populaciji, kjer je ta delež približno petodstoten. Raziskave kot dejavnike tveganja navajajo različne vzroke, najpogosteje odsotnost podpore izvorne družine, diskriminacijo in nasilje, ki ju doživljajo transspolne osebe. Težava ni v transspolnosti, pač pa v odnosu družbe do teh oseb.

Število samomorov v celotni populaciji je sicer v skandinavskih državah bistveno nižje kot v Sloveniji.