Pogovorimo se o krščanskih demokratih

»Predsednik Državnega zbora mag. Matej Tonin je v kratkem obdobju po svoji izvolitvi, ob sodelovanju z generalno sekretarko DZ in nekaterimi službami Državnega zbora, z vodji poslanskih skupin in poslancema narodnosti uskladil več aktov, za katere v preteklih letih očitno ni bilo dovolj politične volje.

Te spremembe prinašajo predvsem bolj pravična razmerja pri urejanju položaja tako poslancev kot javnih uslužbencev ter odpravljajo številne neustreznosti in ovire, ki so se pri delovanju Državnega zbora do sedaj pojavljale v praksi, v določenem delu pa akte Državnega zbora usklajujejo z veljavno delovnopravno zakonodajo.

V nadaljevanju kratko povzemamo nekatere izmed teh sprememb.
1. Sprejem Pravil o notranjem redu v Državnem zboru Republike Slovenije (pred tem Pravila o hišnem redu), s katerimi se med drugim določa tudi protokol obveščanja ob hišnih preiskavah v Državnem zboru.
2. Spremembe Pravilnika o mednarodni dejavnosti Državnega zbora so prinesle uskladitev določb glede na zaznane pomanjkljivosti oziroma potrebe iz prakse ter tako tudi olajšale potek nekaterih postopkov, vezanih na mednarodno dejavnost. Med drugim se npr. vzpostavlja podlaga za sodelovanje delovnih teles Državnega zbora s sorodnimi telesi iz sosednjih držav, spremenjeni so pogoji za oblikovanje skupin prijateljstva, olajšano pa je tudi sodelovanje s Slovenci v zamejstvu.
3. Začetek postopka za pripravo etičnega kodeksa z oblikovanjem skupine, ki bi jo vodil predsednik Državnega zbora.
4. Izvedba srečanja predstavnikov poslanskih skupin s predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije, pri čemer so bile izpostavljene pomanjkljivosti ureditve oziroma težave pri izvajanju zakonodaje s področja lobiranja. 
5. Pripravljen predlog sklepa o kriterijih za odmero dopusta prinaša uskladitev ureditve z določbami delovnopravne zakonodaje.
6. Predlog sklepa o spremembi Sklepa o izobraževanju poslancev izvzema možnost nabave knjig in učbenikov, saj navedeno zagotavlja Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Državnega zbora. Ta sprememba bo onemogočila, da bi se v prihodnosti spet zgodili primeri, kakršen je bil tudi v medijih izpostavljen primer poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega. 
7. Predlog novele pravilnika za ugotavljanje neopravičene odsotnosti poslancev s seje državnega zbora oziroma delovnega telesa prinaša uskladitev določb pravilnika z določbami Poslovnika državnega zbora. 
8. Predlog sklepa o uvrstitvi poslancev v plačne razrede znotraj siceršnjega zakonskega okvirja predvideva pravičnejšo ureditev razmerij pri plačah poslancev, tako da se upošteva tudi položaj poslancev znotraj poslanske skupine ali delovnega telesa, predvsem obremenitev posameznih funkcij. 
9. Predlog sklepa o določitvi mesečnega pavšala za pokrivanje stroškov pri opravljanju dela v volilni enoti prinaša določitev enakega poslanskega pavšala za vse poslance, saj je ta vezan na delo v posamezni volilni enoti in po novi ureditvi ne bi bil več vezan na oddaljenost poslančevega stalnega bivališča od Državnega zbora. 
10. Predlagane spremembe Stanovanjskega pravilnika ustrezneje urejajo pravno podlago za kandidiranje poslancev za službeno stanovanje, ne glede na oddaljenost kot primarni pogoj, ki je veljal do sedaj, temveč uvajajo kriterij časovne oddaljenosti. Slednje pomeni, da bi se višina najemnine in obrabnine za službeno stanovanje najemniku določila glede na časovno oddaljenost po najhitrejši cestni povezavi od bivališča, od koder se dejansko vozi, do sedeža Državnega zbora, pri čemer bi najemnik do vključno 45 minut oddaljenosti plačeval 100% najemnine in obrabnine, od vključno 90 minut dalje najemnine in obrabnine ne bi plačeval, v vmesnem razponu pa bi se odmeril ustrezen odstotek. 
11. Dodatno se za poslanke in poslance pripravljajo tudi spremembe pravne podlage za ustreznejšo ureditev povrnitve potnih stroškov za prevoz na oziroma z dela, pri čemer se predlaga obračun kilometrine, a le za dneve dejanske prisotnosti posameznega poslanca oziroma poslanke v Državnem zboru, ki jo bodo morali tudi izkazati. V skladu z veljavno ureditvijo so namreč sedaj upravičeni do povračila cene mesečne vozovnice najcenejšega javnega prevoza, ne glede na njihovo prisotnost. 
12. Pripravljen je bil tudi predlog novele Zakona o poslancih, s katerim se ponovno vzpostavlja pravna podlaga za pristojnost Državnega zbora, da z internimi akti sam in celostno ureja materialne in druge pogoje za delo poslancev, s čimer se upošteva specifike opravljanja poslanske funkcije. 
13. Ponovno se je odprla razprava v zvezi s pripravo novele Zakona o političnih strankah, s čimer se med drugim zasleduje ustreznejša ureditev financiranja političnih strank. Prav tako pa se je odprla tudi razprava v zvezi z morebitnimi spremembami Zakona o volitvah v Državni zbor. Oba predloga zakonov za razpravo je pripravil predsednik Državnega zbora mag. Tonin. 
14. Nenazadnje, dogovorjene so bile tudi nekatere spremembe ureditve plač uslužbencev Državnega zbora, s čimer se odpravlja njihova neenaka obravnava ter ustrezno usklajuje njihov položaj v primerjavi z drugimi uslužbenci v državni upravi.

Skupni imenovalec predlaganih sprememb je pravičnejša ureditev statusa poslank in poslancev ter javnih uslužbenk in uslužbencev, zaposlenih v Državnem zboru, upoštevaje njihovo obremenjenost in specifike dela zakonodajne veje oblasti.

Določeni predlogi so bili ob tem že sprejeti (npr. glede mednarodne dejavnosti in notranjega reda), ostali pa so večinoma usklajeni in posredovani za obravnavo na Mandatno-volilni komisiji (osnutek Pravilnika za ugotavljanje neopravičene odsotnosti poslancev s seje državnega zbora oziroma delovnega telesa, osnutek Sklepa o kriterijih za odmero dopusta ter osnutek Sklepa o spremembi Sklepa o izobraževanju poslancev) oziroma naj bi bili, skladno z dogovorom, vloženi po oblikovanju nove vladne ekipe.«

Obrazložitev: Avtor zgoraj omenjenega zapisa »Pogovorimo se o krščanskih demokratih« v besedilu večkrat izrazi dvom o opravljenem delu mag. Mateja Tonina v obdobju, ko opravlja dolžnosti predsednika Državnega zbora RS. Med drugim zapiše tudi, da »Državni zbor od konstitucije sploh še ni začel z resnim delom, le nekaj sporadičnih srečanj, povezanih s konstituiranjem, je bilo. Niti ene redne seje. Niti ene.«

 6. člen Poslovnika Državnega zbora določa, da »(1) Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.« Drugi odstavek istega člena pa se glasi: »(2) Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in 20. decembrom. Kljub temu pa v prikazu nasprotnih dejstev pokažemo, da je predsednik Državnega zbora poleg vseh potrebnih postopkov, vezanih na oblikovanje vlade, skrbel, da so se (ponovno) začeli in obravnavali nekateri nujni postopki priprave in obravnave pomembnih aktov za delovanje Državnega zbora in širše.

Trditve, s katerimi osebno diskreditira mag. Mateja Tonina, so se avtorju gotovo zapisale po pomoti. Ne dvomimo v dobronamernost in korektnost uglednega političnega magazina, kot je Mladina in posledično menimo, da takšni in podobni napadi na osebnem nivoju gotovo niso namerni in zavestni. V nobenem primeru pa mag. Matej Tonin ni in tudi v prihodnje ne želi dajati povoda za kakršnekoli neargumentirane in nedobronamerne zapise. Vsi smo v službi resnice in odgovorni sebi ter državljanom. Le skupaj lahko kar najbolje opravljamo vsak svojo odgovornost v skladu s svojimi pristojnostmi.

Prijazno vas pozdravljamo.