Staš Zgonik

 |  Mladina 34  |  Družba

Umazana skrivnost

Marsikateri dizelski avtomobil na slovenskih cestah je na črno predelan v velikega onesnaževalca

Na tehničnem pregledu s trenutnimi predpisi in opremo ni mogoče zaznati, da je bil iz avtomobila odstranjen filter trdnih delcev. (fotografija je simbolična)

Na tehničnem pregledu s trenutnimi predpisi in opremo ni mogoče zaznati, da je bil iz avtomobila odstranjen filter trdnih delcev. (fotografija je simbolična)
© Borut Krajnc

Od leta 2009 morajo biti dizelski avtomobili v Evropski uniji obvezno opremljeni s filtrom trdnih delcev, saj ta zadržuje saje, ki bi sicer uhajale v ozračje in negativno vplivale na onesnaženost zraka ter s tem na zdravje ljudi.

Ti filtri se sčasoma iztrošijo in zamašijo, zlasti če je avto slabo vzdrževan in v uporabi predvsem za vožnjo na kratke razdalje. Ker zamašen filter pomeni slab pretok zraka skozi motor, je stanje nezdružljivo z normalno vožnjo. Obisk servisa je v tem primeru nujen.

Na servisu se lastnik avtomobila sooči z dilemo. Lahko odšteje do tisoč in več evrov za nov filter trdnih delcev. A na voljo je tudi cenejša rešitev. Za 200–300 evrov vam lahko mehanik filter trdnih delcev zgolj odstrani iz avtomobila, javljanje napake pa prepreči z nadgradnjo programske opreme.

Pri vozilih z veliko prevoženimi kilometri in posledično nizko tržno vrednostjo je investicija v nov filter trdnih delcev ekonomsko gledano povsem nesmiselna.

A tak avtomobil bo imel bistveno bolj umazan izpuh. »Takšna vozila običajno izpuščajo bistveno več delcev, vrednosti izpustov delcev pa lahko presežejo tudi stokratnik predpisane zgornje vrednosti vozila,« opozarja dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo.

Njegov sodelavec v Laboratoriju za motorje z notranjim izgorevanjem in elektromobilnost dr. Rok Vihar pravi, da je v zadnjem obdobju odstranjevanje filtrov trdnih delcev »na žalost res postalo kar stalna praksa«. Ponudnikov, pravi, je v Sloveniji malo morje. »Redko kateri serviser, z izjemo pooblaščenih servisov, bo stranki svetoval namestitev novega filtra namesto enostavnejše in predvsem cenejše odstranitve starega.«

Ponudniki, ki se oglašujejo na spletu, zraven opisa storitve praviloma pripišejo, da odstranitev filtra izvajajo »za namene moto-športa ali preizkusa delovanja motorja pred vgradnjo novega filtra«. To je seveda poceni krinka.

Odstranitev filtra trdnih delcev iz avtomobila je nezakonita. A nadzora praktično ni.

Številne manjše delavnice tega niti ne oglašujejo. »Veliko mehanikov filtre odstranjuje brez oglaševanja, pač za svoje stranke. Praktično vsak drugi mehanik ponuja tudi to storitev,« pravi Aleš Strajnar iz Križa pri Sežani, čigar podjetje se ukvarja z obnovo avtomobilskih filtrov trdnih delcev in velja za enega največjih poznavalcev tega področja pri nas.

Tudi obnova filtra, kakršno ponuja Strajnar, je praviloma vsaj enkrat dražja od njegove odstranitve. »Vsak dan prihajajo do mene stranke, ki se nato raje odločijo za odstranitev filtra, kot da bi plačale za obnovo.«

Strajnar pravi, da se glede na resnost problema o tem presenetljivo malo govori, čeprav je po njegovih besedah resnično velik. »Po mojem mnenju je delež dizelskih vozil z odstranjenim filtrom trdnih delcev v Sloveniji vsaj 40 odstotkov. Da ne govorimo o tovornjakih. Vsak drugi ima odstranjen filter trdnih delcev.«

In sploh ni nujno, da je razlog za odstranitev filtra njegova dotrajanost. »Videl sem veliko novejših BMW-jev, ki so jim povečali moč motorja in hkrati odstranili filter, saj bi se zaradi močnejšega motorja prekomerno zamazal.«

Meni, da je ureditev tega področja osnova za očiščenje prometa. »Brez tega se sploh ne moremo pogovarjati o ekologiji. Ko odstranite sisteme za čiščenje izpuha, se novejši avtomobili spremenijo v drugo generacijo golfa.«

Tehnični (s)pregled

Odstranitev filtra trdnih delcev iz avtomobila je nezakonita. 19. člen zakona o motornih vozilih določa, da »predelave in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih in okoljevarstvenih lastnosti, niso dovoljene«.

A nadzora praktično ni. Na inšpektoratu za infrastrukturo, kjer sicer zatrjujejo, da so s problemom seznanjeni, so v zadnjih dveh letih v zvezi s tem opravili en sam nadzor in kršitev niso odkrili.

Tehnični pregledi v tem primeru ne opravijo svoje naloge. »Na tehničnih pregledih pri dizelskih vozilih sploh ne merijo količine trdnih delcev v izpuhu, merijo samo dimnost,« pravi Aleš Strajnar. »Pa še tukaj so kriteriji zelo ohlapni. Dejansko mora biti zraven še kakšna napaka na motorju, da naprava zazna prekomerne izpuste.« Skratka, tudi če iz novejšega dizelskega vozila odstranite ključne elemente za čiščenje izpuha, boste zelo verjetno vseeno prestali tehnični pregled.

Temu pritrjuje tudi Franci Zajec, vodja področja kontrole skladnosti vozil pri AMZS. »V primeru odstranjenega filtra trdnih delcev in ustrezne manipulacije programske opreme avtomobila na tehničnem pregledu ni mogoče zaznati posega v vozilo.« Predpisane meritve so glede na tehnološki napredek zastarele, oprema, ki jo uporabljajo za merjenje izpuha dizelskih vozil, pa ni dovolj občutljiva, da bi zaznala povečanje izpustov iz čistejših sodobnih vozil. »Metoda merjenja je bila dokaj dobra pri vozilih z motorjem do standarda euro 4. Tudi s predpisom določene mejne vrednosti ustrezajo še takratnim zahtevam.«

Kot opozarja dr. Rok Vihar, je sporen tudi način testiranja vozil, saj »izpuste merijo pri povišani vrtilni frekvenci v prostem teku motorja, kjer je tvorba trdnih delcev zaradi majhne obremenitve motorja praviloma zelo majhna«. Na testu padejo res le največji onesnaževalci.

Tudi če iz novejšega dizelskega vozila odstranite vse sisteme za čiščenje izpuha, boste vseeno prestali tehnični pregled.

Prekomerno črn izpuh je mogoče preprečiti tudi s spremenjenimi nastavitvami motorja. A v tem primeru je, dodaja Vihar, »tvorba trdnih delcev nižja na račun bistveno povečanega nastajanja dušikovih oksidov«. Teh pa na tehničnih pregledih sploh ne preverjajo. »Tako vozilo brez težav opravi tehnični pregled, kljub temu da je z vidika onesnaževanja popolnoma neustrezno.«

Čistka

Pri odstranjevanju filtrov trdnih delcev iz dizelskih vozil gre nedvomno za sebično iskanje finančnih koristi na škodo drugih. A po mnenju dr. Viharja je glavna težava, da država to dopušča: »Na eni strani s tem, da na tehničnih pregledih vozil ustrezno ne pregleda, na drugi strani pa z nizkimi ali ničelnimi sankcijami za servise, kjer izvajajo predelave vozil.«

Na slovenskih cestah je približno pol milijona dizelskih vozil. Med njimi je očitno vsaj nekaj deset tisoč takih, ki čezmerno zastrupljajo zrak. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) dizelski izpuh uvršča med brez dvoma rakotvorne dejavnike. Škodljivemu vplivu trdnih delcev v EU pripisujejo 400 tisoč smrti na leto. Če smo v skrbi za bolj zdravo okolje resni, je rešitev tega problema najnižje viseče sadje, kar ga lahko oberemo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.