Zasebna zaščita

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je prejšnji teden prek Twitterja sporočil, da so zaradi nove evropske uredbe o varovanju osebnih podatkov (GDPR) v njihovi kranjski ambulanti nehali pošiljati vabila na ponovne odmerke cepljenj proti klopnemu meningoencefalitisu ter hepatitisoma A in B. Kranjska enota NIJZ je v zadnjih letih edina od območnih enot ohranila prakso vabljenja na ponovne odmerke prostovoljnih in plačljivih cepljenj. »Šlo je za prijaznost oz. dobro voljo ambulante v Kranju, da je samoiniciativno obveščala svoje stranke,« pojasnjujejo na NIJZ.

Ko se je letos bližal začetek veljavnosti nove evropske uredbe o varovanju podatkov, so za mnenje glede razpošiljanja vabil zaprosili informacijsko pooblaščenko. Upali so, da jim bodo v imenu zaščite pred nalezljivimi boleznimi dovolili nadaljevanje prakse.

Priporočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki predstavlja največji delež samoplačniških cepljenj, je denimo sestavljeno iz treh odmerkov, med dvema pa mora preteči eno leto. Dovolj, da marsikdo na obveznost pozabi in posledično ne razvije najboljše možne zaščite pred boleznijo.

A so jih v uradu informacijske pooblaščenke zavrnili. Menijo, da brez privolitve pacientov to ni dopustno, dodali pa so še, da že pred uveljavitvijo nove direktive brez pacientove privolitve tovrstno obveščanje o samoplačniških cepljenjih ni bilo dovoljeno. »Če pacient takšne privolitve ne da, upravljavec nima podlage, da ga samodejno vabi na ponovno cepljenje,« pojasnjujejo.

V kranjski enoti NIJZ privolitev pacientov niso zbirali. Pri obveščanju je »šlo za tradicijo, ki jo je kranjska enota ohranila še iz časa prejšnje organiziranosti«, ko je delovala še kot Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. O možnosti zbiranja soglasij so sicer razmišljali, a sklenili, da »glede na obsežnost baze ljudi, ki se cepijo pri njih, zbiranje papirnatih soglasij logistično ni izvedljivo«, za računalniško podprto bazo pa trenutno nimajo ne ustrezne opreme ne denarja za nakup.