V službi Kristusa…

… in privatizacije

Donald Trump je seznamu spornih imenovanj dodal še eno. To je ime Lynde Blanchard, ki je postala nova veleposlanica ZDA v Ljubljani, čeprav nima prav nobenih izkušenj z diplomacijo in razen nekaj besed španščine menda ne govori tujih jezikov. Blanchardova je bila formalno potrjena sredi tega meseca, po zaslišanju v kongresu, med katerim je razkrila, kaj bodo osrednje točke njenega delovanja v Sloveniji.

»Več kot 50 odstotkov slovenskega gospodarstva je v lasti ali pod nadzorom države, zato je še veliko prostora za povečanje zasebnega investiranja,« je dejala. In dodala, da sta »privatizacija in deregulacija prinesli rast plač, produktivnosti in potrošnje. Nadaljnje spodbujanje teh reform bo Sloveniji pomagalo privabiti podjetja iz ZDA in vlagatelje, ki želijo poslovati tam. Če bom imenovana, bom odločno uporabila vsa sredstva, ki jih bom imela na voljo za spodbujanje Slovencev, da še pospešijo te spremembe in izboljšajo priložnosti za trgovino in naložbe.«

Te besede lahko izgovori le nekdo, ki ne pozna zakonitosti ekonomije, predvsem pa ne pozna Slovenije. Delež državnega lastništva v skupni dodani vrednosti slovenskega gospodarstva predstavlja okoli 15 odstotkov, pri čemer ima država v lasti predvsem infrastrukturna podjetja (Dars, Slovenske železnice, Telekom) ter javna podjetja v šolstvu, zdravstvu, komunali, turizmu in vodni oskrbi, ki ne delujejo po tržnih načelih, temveč v splošno korist. Ostalo je razprodala, nazadnje v tretjem valu privatizacije, ki jo izvajata SDH in posredno tudi DUTB. Te razprodaje so Sloveniji prinesle več slabega kot dobrega. Velik del vlagateljev, ki jih tako strastno zagovarja nova ameriška veleposlanica, posluje prek davčnih oaz. Dober primer njihovega delovanja je ameriški sklad Apollo, ki obvladuje nekdanjo drugo največjo državno banko NKBM prek zapletene mreže družb v davčnih oazah. Zdaj prav Apollo omenjajo kot enega izmed favoritov za NLB.

Blanchardovi lahko v dobro štejemo le, da je kongresnikom prostodušno priznala: »Ob prihodu v Slovenijo ne bom strokovnjakinja.« To drži, do zdaj je po lastnih besedah delala predvsem kot »asistentka v ortopediji, menedžerka in humanitarka«. Zaposlena je bila v moževem nepremičninskem podjetju, prek njune humanitarne organizacije pa se je borila proti revščini v svetu in širila krščanski nauk. Zato se bo pri svojem delu naslonila na »osebje ambasade, uradnike slovenske vlade, poslovneže, akademike, predstavnike medijev in nevladnih organizacij ter slovensko javnost«.

Sindikatov Blanchardova ni omenila. Zato pa bo z veseljem prisluhnila strokovnjakom iz Ameriške gospodarske zbornice.