Namesto dneva vstaje

G. Jože Možina z načinom pisanja in navajanja argumentov zagotovo ne opravičuje naziva dr. - že samo otročji komentar, da ni prisegel 20. aprila 1941 na bežigrajskem stadionu, ni vreden tega naslova! Pravzaprav trati prostor in čas, ki bi bil zagotovo lahko koristneje uporabljen! Z načinom pisanja največ pove o sebi in svoji pristranskosti, ki se je sploh ne zaveda. V šoli so me navadili, da se vsaka trditev podkrepi z navajanjem ustreznih dejstev.

Zato raje takoj k bistvu: Jože Možina se trudi pripovedovati pravljice kot nezmotljivi pravičnik, ki razume in ve vse, obenem pa omalovažuje zgodovinarje, ki zgodovine ne maličijo tako kot on, ampak jo obravnavajo spoštljivo in strokovno ... Možina bi očitno rad ”dokončno” rešil vprašanje krivde na domobranski strani zgodovine. Zgodovina pa je v nekaterih delih neizprosno kruta z Možino in ga ne pusti na miru v njegovem “oblaku” resnice.

Ta zapis je nastal, ker sem prebral še eno od stoterih zgodb o zločinih kolaboracije v sodelovanju z okupatorji, to pa so zgodbe, ki se jih Jože Možina izogiba kakor kuge! Gre za zgodbo izdaje partizanske bolnice Ogenjce v juliju 1942 s strani osebe z obnašanjem, načinom argumentiranja in govorjenja po razkrinkanju, ki neverjetno spominja na manipulacije Jožeta Možine v današnjem času. Pravzaprav se vprašam, na kateri strani bi bil med drugo svetovno vojno Možina in odgovor je - vsaj meni - kristalno jasen!

Jože Možina se bo na podlagi tega zapisa zagotovo potrudil, da bo izbrskal v knjižnici (kakšna sreča, da jih imamo!) knjižico Aleksandra Gala Ogenjca in si prebral oris svojega značaja. Ko bo končal z branjem, bo imel samo dve možnosti: prvo, da mu bo slabo (do bruhanja) zaradi zagovarjanja kolaboracije in se bo v naslednji številki Mladine oprostil zaradi neumnosti, ki jih je kvasil vse do sedaj, in drugo, da bo iskal zunanjega krivca (kot je to naredil izdajalec), ki ga je “prisilil”, da je potvarjal resnico.

Že samo herojska smrt dvajsetletne bolničarke Mimice Možini iz ust in rok jemlje vse kvazi argumente o zločinskosti partizanskega gibanja, da o trinajstih žrtvovanih ranjencih sploh ne govorim!

In prav zaradi vašega novokolaborantstva in “enosmernosti” so potrebne spremembe na javni RTV.

Ja, na žalost se piše leto 2018!