Staš Zgonik

 |  Mladina 35  |  Družba

Zaprti krog

Kitajska nam je 25 let prodajala nazaj naše smeti

Od leta 1992 do lani so se kitajske ladje, ki so v Evropo vozile poceni izdelke splošne porabe, vračale naložene z odpadnimi surovinami, ki so jih nato v kitajskih obratih spet predelali v nove poceni plastične izdelke in njihovo embalažo. Zapakirali so jih v kartonske škatle iz recikliranega »zahodnega« papirja in nam jih spet poslali.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 35  |  Družba

Od leta 1992 do lani so se kitajske ladje, ki so v Evropo vozile poceni izdelke splošne porabe, vračale naložene z odpadnimi surovinami, ki so jih nato v kitajskih obratih spet predelali v nove poceni plastične izdelke in njihovo embalažo. Zapakirali so jih v kartonske škatle iz recikliranega »zahodnega« papirja in nam jih spet poslali.

Lani pa so se v Pekingu odločili, da imajo dovolj. Sklicujoč se na onesnaženost uvoženih odpadkov, ki da otežujejo recikliranje in lahko vsebujejo nevarne snovi, so močno omejili uvoz odpadnih materialov, še posebej plastike.

Ladje z odpadno plastiko so se morale preusmeriti v druge azijske države. In ko so se te znašle pod navalom odpadkov, so tudi same uvedle prepoved uvoza. Vietnamska vlada je konec julija sporočila, da omejuje uvoz odpadnih surovin, da država »ne bi postala odlagališče odpadkov«. Začasno prepoved je naznanila tudi Malezija. Ta mesec jima je sledila tudi Tajska.

Na zahodu je nastala panika. Ker odpadkov naenkrat nihče več ni hotel, se je povečal naval na sežigalnice. »Še pred dobrim letom je bila cena 70 evrov za tono, danes avstrijske sežigalnice zaračunavajo že tudi 200 evrov za tono,« je junija razlagal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Strmoglavile so tudi cene odpadnih surovin. »Še pred dobrim letom se je tona odpadne folije prodajala po 100 evrov, danes je nihče ne vzame niti zastonj.«

V zahodnih državah se je v zadnjih desetletjih močno okrepilo zavedanje o pomembnosti ločenega zbiranja odpadkov. Zanemarili pa smo infrastrukturo za njihovo obdelavo. Zanašali smo se na to, da bo vse presežke tako ali tako sprejela Kitajska.

Konec prejšnjega meseca je Britansko računsko sodišče (NAO) v poročilu o ravnanju z odpadno embalažo zapisalo, da britanski sistem »temelji na izvozu odpadkov v druge dele sveta brez ustreznih preverjanj o njihovi dejanski usodi in brez razmisleka o tem, ali bodo druge države tudi dolgoročno sprejemale te odpadke«.

S pomočjo analize carinskih podatkov so pri organizaciji Greenpeace izračunali, da je Velika Britanija na Kitajsko v zadnjih petih letih izvozila skoraj dve tretjini vse zbrane odpadne plastike. V primerjavi z Irsko je to malo. Po pisanju časnika Irish Times so Irci na Kitajsko v letu 2016 izvozili kar 95 odstotkov vse odpadne plastike.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.