Možina v vseh svojih oddajah ne ugotavlja zgodovinskih dejstev

Odgovor Jožetu Možini, ki se je odzval na članek Namesto dneva vstaje 

V 144 oddajah Pričevalcev Jože Možina sistematično širi neresnice in konstruira zgodovino.

Možina v vseh svojih oddajah ne ugotavlja zgodovinskih dejstev, pač pa iz sogovornikov, ki so skrbno izbrani, izvablja pričevanja o njihovih travmah. Njihove percepcije se »prodajajo« kot zgodovinska dejstva. Bistvo je ponavljanje neresnic do svetopisemske resnice, »in beseda je meso postala«. Ta metoda je poznan že iz Göbbelsovih časov.

To ni zgodovina, ki bi bila osnovana na dejstvih, na dokumentih. Je iztrgana iz konteksta druge svetovne vojne. Iztrgati dogodke iz konteksta, zamolčati vzroke, oziroma zamenjati vzroke za posledice, ne osvetliti dogodkov v celoti, nekaj zamolčati in nekaj, kar bi radi, da bi bilo (pa žal ni) dodati. Je ponarejanje zgodovine.

Taka ponarejanja Možina začini še s političnimi floskulami. (poglejte si njegov članek v Sobotni prilogi Dela z dne 18. 8). Posledično take oddaje širijo razdor v družbi.

Resni zgodovinarji, ki imajo velik mednarodni ugled, naj bi po Možinovo bili »na privilegiranih položajih … ker ne dvignejo glasu proti neverjetnim izpadom Tita Turnška, ki napada pomorjene žrtve, ki so po slovenskem pravnem redu nedolžne in deležne zaščite«. Kateri naj bi bili ti »neverjetni izpadi« Možina seveda ne pove. Pa mu bom, osvežil spomin.

Maja 1945 so se pripadniki pomožnih SS policijskih enot, tako imenovani domobranci preimenovali v ’Slovensko vojsko’. In takoj pobegnili, k zaveznikom. Ti so jih poslali nazaj. Tu so bili postavljeni pred hitra vojaška sodišča - komisije. Mladoletne so poslali domov, tisti, ki niso nosili orožja, so bili obsojeni na prisilno delo in kasneje pomiloščeni. Ostale je, glede na poročila s terena, doletela smrtna kazen ali pa so bili obsojeni na prisilno delo. Nikoli nismo trdili, da v nekaterih primerih ni šlo tudi za kašno osebno maščevanje. Naj še dodam, da se kazenski zakonik iz leta 1929, ki je bil takrat še vedno v veljavi v 105. členu dobesedno glasi: - Državljan Kraljevine Jugoslavije, ki sprejme med vojno zoper kraljevino ali njene zaveznike službo v sovražni vojski ali ostane v njej še nadalje, dasi k temu ni bil prisiljen, se kaznuje z robijo do 15 let. - Če se tak državljan udeleži tudi same vojne kot borec, se kaznuje s smrtjo ali dosmrtno robijo.

Smrtna kazen je doletela, po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino, ki ima zelo podroben seznam vseh Slovencev, ki so pomrli kot žrtve druge svetovne vojne, približno 12.000 vrnjenih domobrancev.

Sedaj lahko kdo reče, da so bili to povojni poboji, lahko pa tudi, da so prejeli zasluženo kazen. Lahko kdo to obžaluje, ali pa tudi ne. To pa je že stvar osebne presoje in dojemanja dogodka. Lahko pa tudi pogledamo, kaj so z SS-ovci storili Američani, ali pa Francozi z Vishi-jevci. Pa ti pride Možina in si izmisli »slovenski holokavst«. Vsaka vojna je kruta. Izdajalci in ovaduhi se med vojno kaznujejo s smrtjo. Sicer bi bilo žrtev še več.

Iz svojih pričevalcev Možina konstruira zgodovino, kakršno bi hoteli videti – KDO?

Možina svoje laži in žalitve in posledično širjenje sovraštva sedaj poskuša naprtiti drugim. Taka spreobračanja niso redka.

Oddaje, kakršna je Pričevalci, ne sodi na javno RTV. Zahtevali smo in zahtevamo, da se s takimi oddajami preneha. Kaj hujšega kot to.

Zahteva je povzročila burne odzive, poslancev Evropske Ljudske stranke, Janševe SDS, Nove 24 televizije, Reporterja, Demokracije. Naročena je obramba in slavospevi Možine in Dežmana, odzivi na spletu, pa v pismih bralcev.

Za koga so oddaje Možine tako pomembne? Slovenska Škofovska konferenca mora na vsak način oprati sramotno dejanje kolaboracije s fašizmom in nacizmom. Gre za rehabilitacijo izdajalca škofa Rožmana in medvojno početje Ljubljanske nadškofije. Madeža se tudi z raznimi pravnimi napori ne da izbrisati (glej prispevek Ljuba Bavcona v knjigi »Rožman v Zgodovini«).

Škof Rožman s peščico klerikalnih in njemu privrženih duhovnikov je zvabil v vrste SS policije in še prej v vaške straže in MVAC veliko število naivnih slovenskih fantov, ki so po vojni, ko so jih zavezniki poslali domov, prejeli kazen. Njihova smrt je posledica medvojnega delovanja škofa Rožmana. Vsa sramotna dejanja izdaje in njihove posledice je potrebno sedaj prikriti.

Ne mislim komentirati vseh nesmislov in neresnic, ki sta nam jih servirala Možina in Dežman. Da boste, kogar to pač zanima, vedeli, kakšen neverjeten zgodovinar je Dežman, si preberite Dežmanov članek v Sobotni prilogi 11. avgusta. In če imate čas tudi njegov »pregledni znanstveni članek« v Bogoslovnem vestniku z naslovom »Preseganje travmatskih bremen titoizma«. Takole mimogrede, kaj pa je »titoizem«? Dežman je zapisal, da mu povemo, kaj je s tem člankom narobe. Marsikaj, ampak to ni tema tega pisanja. Članek naj bi presegal »kočevska obzorja«, to sicer ne vem, kaj je. Toda članek zelo dobro pokaže, kakšno je Dežmanovo obzorje in to izkorišča Možina.