Prva noč, Nova vlada prihaja

Spoštovani, v 34. številki Mladine je v dveh člankih omenjeno delovanje slovenske vlade 2008 – 2012. Jure Trampuš v članku »Prva noč« (stran 19) ugotavlja, da je vlada Boruta Pahorja dobila skoraj ustavno večino, a mu je hitro začela razpadati; dr. Bogomir Kovač pa v kolumni »Nova vlada prihaja« (stran 29) trdi, da je Pahorjeva vlada zamujala z bistvenimi ukrepi, fiskalna konsolidacija je šla mimo priporočil fiskalnega sveta, sanacija bank pa da je bila napačna in prepozna.

Pahorjeva vlada je vodila Slovenijo v obdobju svetovne finančne krize, ki je sledila zlomu banke Lehman Brothers. V to krizo smo stopili zelo ranljivi. Projekt umika države iz gospodarstva je od 2005 do 2008 povzročil tajkunsko in nato dolžniško krizo. Davčne reforme 2005 in 2006 so ustvarile 2,3% BDP visok strukturni javnofinančni primanjkljaj. Od 2004 do 2008 se je slovenski bruto zunanji dolg povečal za 24 milijard evrov, razmerje med depoziti ter krediti v poslovnih bankah pa se je poslabšalo iz stabilnih 1:1 na visoko tveganih 1:1,6. V 2008 smo imeli 6 odstotno inflacijo ter 2 odstotka BDP velik primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi. Bili smo na poti v strukturno odvisno narodno gospodarstvo.

Slovenija je v času delovanja Pahorjeve vlade implementirala evropski razvojni model. Zanj je značilno: a) Državno financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti (R&D) na univerzah, inštitutih in v gospodarstvu. Pri slednjem direktno ali z davčnimi olajšavami. Neoliberalna revolucija je po odhodu Pahorjeve vlade takoj vplivala na znižanje raziskovalne dejavnosti v visokem šolstvu in na neodvisnih inštitutih, medtem ko sta izvajanje finančne perspektive EU 2007 – 2013 ter davčne olajšave na stroške, povezane z investicijami v R&D vplivala na njihovo skupno rast do 2013, ko so znašale 935 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP; 52 odstotkov več kot 2008. Pri državnih spodbudah za investicije v R&D so bila uporabljena sredstva proračuna EU in sredstva slovenskega proračuna. b) Podpiranje gospodarskega razvoja s selektivnimi krediti. Razvojni krediti Slovenske izvozne in razvojne družbe so se od 2008 do 2011 povečali za 1,7 milijarde evrov ali za 84 odstotkov.

Slovenija si je v času delovanja Pahorjeve vlade opomogla od poslabšanja mednarodne konkurenčnosti med prvo Janševo vlado ter v 2011 prvič po daljšem obdobju imela presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta kaže saldo vseh transakcij narodnega gospodarstva s tujino, torej poleg uvoza in izvoza tudi obresti, dohodke, licenčnine, transferje, ipd. Med 2011 in 2017 je bilo na tem računu skupaj ustvarjeno 11,2 milijarde evrov presežka, kar je nudilo osnovo za normalno delovanje gospodarstva v zelo neugodnih razmerah, ko je slovenski bančni regulator vplival na zmanjšanje kreditov t.i. nefinančnim družbam (upad za 56 odstotkov oziroma 12,3 milijarde evrov od julija 2010 do septembra 2016).

Kljub ekonomski politiki 2012 in 2013, ki je vodila v recesijo in jo lahko pojmujemo kot izvajanje »Doktrine šoka« (Državni zbor maja 2012 sprejme Zakon o uravnoteženju javnih financ, junija 2013 odločitev o prodaji petnajstih državnih podjetij, decembra tega leta pa še na napačnih podatkih temelječo nacionalizacijo ter enormno dokapitalizacijo slovenskih bank, Banka Slovenije z zaostrenimi zahtevami vpliva na zniževanje bančnih kreditov gospodarstvu), je vpeljava evropskega razvojnega modela, ob visoki izobrazbeni ravni zaposlenih ter obstoječi izvozno usmerjeni strukturi gospodarstva s še vedno velikim deležem industrije (28 odstotkov v dodani vrednosti), privedla do pravega razmaha izvoza blaga in storitev. V 2017 je bil dobrih 10 milijard evrov ali 42 odstotkov večji kot med svetovno konjunkturo v 2008. Zaradi povečevanja izvoza ter nanj vezanih investicij imamo od 2014 dalje vsemu navkljub stabilno gospodarsko rast. V 2017 smo imeli bruto domači produkt (BDP) v višini 21 tisoč evrov na prebivalca. Slovenski BDP je bil realno 99 odstotkov ali enkrat večji kot na dnu tranzicijske krize 1992, ter 44 odstotkov ali slabo polovico večji kot pred nastopom te krize v 1986. V 2018 se v Sloveniji gospodarska rast, temelječa na krepitvi izvoza, nadaljuje. Število delovno aktivnih se povečuje, imamo nizko inflacijo, presežek v menjavi s tujino ter vzpostavljeno javnofinančno ravnotežje. Se pa od 2014 postopoma zmanjšujejo investicije v R&D. Tudi posledice neoliberalne revolucije 2012 – 2013 v zdravstvu (pomanjkanje usposobljenega kadra) in šolstvu (upadanje števila vpisanih na terciarno izobraževanje) niso odpravljene.