Odložena odrešitev

Izidi spletnega posvetovanja s prebivalci Evropske unije o smiselnosti nadaljnjega prehajanja z zimskega časa na poletnega in nazaj so bili jasni. Kot je prejšnji teden sporočila evropska komisija, je spletni vprašalnik izpolnilo kar 4,6 milijona ljudi. »Desetkrat večja udeležba kot pri vseh drugih posvetovanjih jasno kaže, da je evropskim državljankam in državljanom tema blizu in da želijo o njej soodločati,« je povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Kar 84 odstotkov vprašanih se je izreklo za odpravo premikanja urnih kazalcev. V Sloveniji je bil ta delež še nekoliko večji, 87-odstoten.

Že dolgo je bilo jasno, da premikanje ure ohranjamo bolj po inerciji kot iz kakršnekoli resne potrebe. Ohranjanje statusa quo je bilo namenjeno predvsem predvidljivosti in s tem preprečitvi časovne zmede pri čezmejnih potniških povezavah. Prvotni razlogi za uvedbo poletnega časa, prihranek pri energiji za zagotavljanje razsvetljave, so danes zastareli in skoraj nepomembni. Delež energije za razsvetljavo v celotni porabi energije je vse manjši.

Hkrati so se vrstile raziskave, ki so premik ure na poletni čas, ko izgubimo uro spanca, povezovale z manjšo produktivnostjo in večjim številom prometnih nesreč. Vrstile so se tudi raziskave, ki so daljše obdobje večerne dnevne svetlobe, ki pritiče poletnemu času, povezovale s pozitivnimi učinki, kot je povečano aktivno preživljanje prostega časa, in z manjšim številom prometnih nesreč. Jasno je bilo, da je premikanje ure na poletni čas škodljivo, a hkrati je imel prav poletni čas številne koristi. Edini način, da odpravimo škodljive in ohranimo pozitivne učinke, je torej odprava premikanja ure in celoletna ohranitev poletnega časa.

Tako menijo tudi sodelujoči v posvetovanju evropske komisije. »Po večini držav članic želijo, da se obdrži poletni čas,« pravi Violeta Bulc.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil prejšnji teden še odločnejši. »Glasovanje je bilo jasno: večina sodelujočih, ki so izpolnili posvetovalni vprašalnik EU, si želi trajen poletni čas. Tako tudi bo.«

A očitno se je nekoliko prenaglil. Kot je pojasnila Violeta Bulc, bo končna odločitev v rokah držav članic. »V zakonodajnem predlogu, ki ga bomo predložili evropskemu parlamentu in državam članicam, bomo predlagali, naj bi vse države članice hkrati in usklajeno prenehale premikati uro. Države članice pa ostajajo odgovorne za izbiro časovnih pasov. Kot je razvidno iz pogovorov s predstavniki držav članic, bodo te dobro razmislile, na kakšen način bodo to situacijo izkoristile in v kateri časovni coni želijo obstajati v prihodnje. Vsekakor se bodo morale same odločiti, ali bodo ostale pri poletnem ali zimskem času.«

Spremembe se ne bodo zgodile na hitro. »28. oktobra bomo kot po navadi premaknili uro na zimski čas. Prezgodaj je reči, kdaj bomo za vedno ustavili premikanje ure. Pri najidealnejšem razvoju dogodkov bi premikanje lahko ustavili leta 2021, torej v treh letih.«